Is podcast Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel Is podcast
Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Klemen Matk

komentar

23. 11. 2023
Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Klemen Matk

VEČ ...|23. 11. 2023
Klemen Matk: Sanjajo o sistemu, ki je propadel

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Klemen Matk

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2024
Romana Bider: Ker smo ljudje

Napočil je trenutek, da - ali poskrbimo za svoje mrtve ali pa se bo naša nevarno razklana narodna bit dokončno razkrojila in propadla.

Romana Bider: Ker smo ljudje

Napočil je trenutek, da - ali poskrbimo za svoje mrtve ali pa se bo naša nevarno razklana narodna bit dokončno razkrojila in propadla.

komentar

Komentar Družina

Romana Bider: Ker smo ljudje

Napočil je trenutek, da - ali poskrbimo za svoje mrtve ali pa se bo naša nevarno razklana narodna bit dokončno razkrojila in propadla.

VEČ ...|16. 5. 2024
Romana Bider: Ker smo ljudje

Napočil je trenutek, da - ali poskrbimo za svoje mrtve ali pa se bo naša nevarno razklana narodna bit dokončno razkrojila in propadla.

Romana Bider

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|9. 5. 2024
Božo Rustja: Neugodno razmišljanje

Vrstice pred nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo obhajamo vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo, pišem le nekaj dni po dnevu svobode novinarstva in nekaj dni po slovesu Mance Košir.

Božo Rustja: Neugodno razmišljanje

Vrstice pred nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo obhajamo vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo, pišem le nekaj dni po dnevu svobode novinarstva in nekaj dni po slovesu Mance Košir.

komentar

Komentar Družina

Božo Rustja: Neugodno razmišljanje

Vrstice pred nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo obhajamo vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo, pišem le nekaj dni po dnevu svobode novinarstva in nekaj dni po slovesu Mance Košir.

VEČ ...|9. 5. 2024
Božo Rustja: Neugodno razmišljanje

Vrstice pred nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo obhajamo vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo, pišem le nekaj dni po dnevu svobode novinarstva in nekaj dni po slovesu Mance Košir.

Božo Rustja

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|2. 5. 2024
Alojz Kovšca: O delu in plačilu

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

Alojz Kovšca: O delu in plačilu

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

komentar

Komentar Družina

Alojz Kovšca: O delu in plačilu

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

VEČ ...|2. 5. 2024
Alojz Kovšca: O delu in plačilu

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

Alojz Kovšca

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|25. 4. 2024
Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

VEČ ...|25. 4. 2024
Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2024
Rok Blažič: Odkrita vojna

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

Rok Blažič: Odkrita vojna

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Odkrita vojna

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

VEČ ...|18. 4. 2024
Rok Blažič: Odkrita vojna

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

Rok Blažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|11. 4. 2024
Bogomir Štefanič: Svetloba resnice v platonovi votilini

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

Bogomir Štefanič: Svetloba resnice v platonovi votilini

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

komentar

Komentar Družina

Bogomir Štefanič: Svetloba resnice v platonovi votilini

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

VEČ ...|11. 4. 2024
Bogomir Štefanič: Svetloba resnice v platonovi votilini

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

Bogomir Štefanič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|4. 4. 2024
Romana Bider: Trideset svetih maš za slovenske mučence

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

Romana Bider: Trideset svetih maš za slovenske mučence

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

komentar

Komentar Družina

Romana Bider: Trideset svetih maš za slovenske mučence

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

VEČ ...|4. 4. 2024
Romana Bider: Trideset svetih maš za slovenske mučence

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

Romana Bider

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2024
Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

komentar

Komentar Družina

Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

VEČ ...|28. 3. 2024
Pavel Kodelja: Njegov križ je izhod

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine

Tednik Družina

komentar

Komentar Družina

Tednik Družina

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 5. 2024
Aleš Maver: Protesti v Gruziji

Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.

Aleš Maver: Protesti v Gruziji

Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.

Robert Božič

politika

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2024
Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

Marjana Debevec

politikaživljenjeevtanazijareferendumsoočenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|17. 5. 2024
Oče Luč

Majcen je postal ravnatelj Sirotišnice svete Terezije v vietnamskem mestu Hanoj, kjer je skrbel za štiristo petdeset fantov, sirot brez staršev. Okoli štirideset fantov je živelo v eni od dvanajstih vzgojnih hiš. 

Oče Luč

Majcen je postal ravnatelj Sirotišnice svete Terezije v vietnamskem mestu Hanoj, kjer je skrbel za štiristo petdeset fantov, sirot brez staršev. Okoli štirideset fantov je živelo v eni od dvanajstih vzgojnih hiš. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelecandrej majcentvoj talent šteje

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Spominjamo se

VEČ ...|18. 5. 2024
Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 5. 2024
Festival Ritem srca, svetovni dan čebel

Sobotna iskrica, ki se je začela ob devetih, je prinesla različne teme. Jure se je ustavil pri Ritmu srca in povabil na festival, pogledal k šmarnicam, pa k jutrišnjemu prazniku in Svetovnemu dnevu čebel, ki bo v ponedeljek.

Festival Ritem srca, svetovni dan čebel

Sobotna iskrica, ki se je začela ob devetih, je prinesla različne teme. Jure se je ustavil pri Ritmu srca in povabil na festival, pogledal k šmarnicam, pa k jutrišnjemu prazniku in Svetovnemu dnevu čebel, ki bo v ponedeljek.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Cestitke

VEČ ...|18. 5. 2024
Čestitke 18. maj 2024

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 18. maj 2024

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče