Kučan ve, da je konec igre blizu

Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec. 

Luka Svetina

komentarpolitikadružba

20. 1. 2025
Kučan ve, da je konec igre blizu

Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec. 

Luka Svetina

VEČ ...|20. 1. 2025
Kučan ve, da je konec igre blizu

Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec. 

Luka Svetina

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|26. 11. 2025
Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

VEČ ...|19. 11. 2025
Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

NenadGlücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: (De)privilegirane elite kot rabelj večine

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

Erika Ašič: (De)privilegirane elite kot rabelj večine

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: (De)privilegirane elite kot rabelj večine

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

VEČ ...|12. 11. 2025
Erika Ašič: (De)privilegirane elite kot rabelj večine

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Nenad Glücks: Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

VEČ ...|5. 11. 2025
Nenad Glücks: Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Narod, ki gradi na smrti, ne more preživeti

Pred nami sta praznika vseh svetih in spomin vernih rajnih, ko več razmišljamo o naših rajnih, o minljivosti, posmrtnem življenju in smislu življenja. Letos v teh dneh izstopata vsaj dva dogodka.

Erika Ašič: Narod, ki gradi na smrti, ne more preživeti

Pred nami sta praznika vseh svetih in spomin vernih rajnih, ko več razmišljamo o naših rajnih, o minljivosti, posmrtnem življenju in smislu življenja. Letos v teh dneh izstopata vsaj dva dogodka.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Narod, ki gradi na smrti, ne more preživeti

Pred nami sta praznika vseh svetih in spomin vernih rajnih, ko več razmišljamo o naših rajnih, o minljivosti, posmrtnem življenju in smislu življenja. Letos v teh dneh izstopata vsaj dva dogodka.

VEČ ...|29. 10. 2025
Erika Ašič: Narod, ki gradi na smrti, ne more preživeti

Pred nami sta praznika vseh svetih in spomin vernih rajnih, ko več razmišljamo o naših rajnih, o minljivosti, posmrtnem življenju in smislu življenja. Letos v teh dneh izstopata vsaj dva dogodka.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Drugega Golobovega mandata ne bi zmogli

Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.

Nenad Glücks: Drugega Golobovega mandata ne bi zmogli

Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Drugega Golobovega mandata ne bi zmogli

Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.

VEČ ...|15. 10. 2025
Nenad Glücks: Drugega Golobovega mandata ne bi zmogli

Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

VEČ ...|8. 10. 2025
Erika Ašič: V hiši kaosa

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Erika Ašič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Urban Urbanc:

Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante? 

Urban Urbanc:

Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostmladivzgojapogovordružina

Komentar tedna

VEČ ... |
Roman Vučajnk: Uvele lovorike

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Uvele lovorike

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružba

Naš gost

VEČ ... |
Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Katoliška akcija praznuje 60-letnico

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Katoliška akcija praznuje 60-letnico

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ... |
Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

spominživljenje

Za življenje

VEČ ... |
Urban Urbanc:

Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante? 

Urban Urbanc:

Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostmladivzgojapogovordružina

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 29. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče