Is podcast
Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.
A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …
Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.
Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.
A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …
Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.
Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.
A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …
Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.
Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0.
Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0.
Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.
Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.
Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.
Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.
Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.
Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.
Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.
Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?
Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?
Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.
Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
V oddaji je bila z nami dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti. Govorili smo o spremembah, ki se pojavljajo pri ženskih priimkih, o prilagajanju jezika družbenim spremembam.
Na letošnjem Novoletnem srečanju treh Slovenije, ki je v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem potekalo pod geslom Živeti s preizkušenim upanjem, so na okrogli mizi mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva govorili: Verena Smrtnik, Andrej Žnidar, Pavli Čertov in voditelj Klemen Ban.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.