Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|7. 1. 2026
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

VEČ ...|31. 12. 2025
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|24. 12. 2025
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

VEČ ...|17. 12. 2025
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

komentarpolitikadružbadariladavkipodražitvevinjetedolgotrajna oskrbaobljubedržavljani

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

VEČ ...|10. 12. 2025
Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

Erika Ašič

komentarpolitikadružbadariladavkipodražitvevinjetedolgotrajna oskrbaobljubedržavljani

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

VEČ ...|3. 12. 2025
Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|26. 11. 2025
Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

VEČ ...|19. 11. 2025
Nenad Glücks: Bo meja prestopljena?

To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

NenadGlücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Komentar Domovina.je

Komentar spletnega portala Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

NenadGlücks

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Alenka Puhar o letu, ki je pred nami

V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.

Alenka Puhar o letu, ki je pred nami

V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.

Tanja Dominko

politika

Moja zgodba

VEČ ... |
Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Jože Bartolj

spominpolitikaFilip TerčeljMarija GasserSelška dolina zadnji dom Filipa Terčelja

Naš pogled

VEČ ... |
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Robert Božič

komentarMercosurTrumpLatinska Amerika

Doživetja narave

VEČ ... |
Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja  Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeJames Webbslovenska znanostprapolgravitacijaprostor-čas

Svetovalnica

VEČ ... |
Stiske mladih danes - rešitve in pot naprej

Posvetili smo se vprašanjem, ki zadevajo številne družine: kakšne stiske doživljajo mladi danes in kako jim lahko pomagamo? Naša gostja je bila svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje Špela Potočnik, ki je inštruktorica metode TRE. Gre za tehniko preprostih vaj za sproščanje napetosti, stresa in travm. Zakaj so stiske mladih danes tako pogoste? Kako jih prepoznati in se nanje odzvati?

Stiske mladih danes - rešitve in pot naprej

Posvetili smo se vprašanjem, ki zadevajo številne družine: kakšne stiske doživljajo mladi danes in kako jim lahko pomagamo? Naša gostja je bila svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje Špela Potočnik, ki je inštruktorica metode TRE. Gre za tehniko preprostih vaj za sproščanje napetosti, stresa in travm. Zakaj so stiske mladih danes tako pogoste? Kako jih prepoznati in se nanje odzvati?

Blaž Lesnik

svetovanjemladistiskastrespritiskiduševnost

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 22. del

V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.» 

Pot do Resnice, 22. del

V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.» 

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Elvis Presley, Rita Pavone, Adriano Celentano, Oto Pestner

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:44_Oto Pestner - 30 let  
0:07:23_Adriano Celentano - Azzurro  
0:11:20_Shirley Bassey - Diamonds Are Forever  
0:14:26_Robertino - Parlami D’Amore Mariu  
0:18:02_Oto Pestner - Lepse ni nikjer na svetu  
0:21:17_Ivo Mojzer - Koledar ljubezni  
0:23:17_Rita Pavone - Bene Bene Bene  
0:26:53_Elvis Presley - Suspicious Minds  
0:40:08_Oto Pestner In Nace Junkar - Slovenija, Najlepsa Si Dezela  
0:45:03_Oto Pestner - Ca Su Pisma  
0:48:45_David Bowie - Blue Jean  
0:52:40_Meta Malus - Ti si moj pristan  
0:59:05_ZDRAVKO COLIC - TI SI MI U KRVI  
1:02:07_Oto Pestner – Najrajši sem pri očku 
1:07:36_PAOLO VALLESI - LA FORZA DELLA VITA  
1:15:23_Karel Gott - Ja bych rad k Betlehemu  
1:16:34_ALL SAINTS - PURE SHORES  
1:23:19_ANTONIO TKALEC - ZAOGRNI ME PLASTEM LJUBAVI  
1:27:35_IVO MOJZER - DECEK Z ULICE 

Elvis Presley, Rita Pavone, Adriano Celentano, Oto Pestner

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:44_Oto Pestner - 30 let  
0:07:23_Adriano Celentano - Azzurro  
0:11:20_Shirley Bassey - Diamonds Are Forever  
0:14:26_Robertino - Parlami D’Amore Mariu  
0:18:02_Oto Pestner - Lepse ni nikjer na svetu  
0:21:17_Ivo Mojzer - Koledar ljubezni  
0:23:17_Rita Pavone - Bene Bene Bene  
0:26:53_Elvis Presley - Suspicious Minds  
0:40:08_Oto Pestner In Nace Junkar - Slovenija, Najlepsa Si Dezela  
0:45:03_Oto Pestner - Ca Su Pisma  
0:48:45_David Bowie - Blue Jean  
0:52:40_Meta Malus - Ti si moj pristan  
0:59:05_ZDRAVKO COLIC - TI SI MI U KRVI  
1:02:07_Oto Pestner – Najrajši sem pri očku 
1:07:36_PAOLO VALLESI - LA FORZA DELLA VITA  
1:15:23_Karel Gott - Ja bych rad k Betlehemu  
1:16:34_ALL SAINTS - PURE SHORES  
1:23:19_ANTONIO TKALEC - ZAOGRNI ME PLASTEM LJUBAVI  
1:27:35_IVO MOJZER - DECEK Z ULICE 

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Nataša Ličen

pogovordediščinaizročilozgodovinadružbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan