To nedeljo bomo volivci na referendumu vprašani, ali smo za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že ime zakona priča, za kako občutljivo vprašanje gre. Vladna koalicija ga ni imenovala zakon o pomoči pri samomoru, kar dejansko je, ker se to morda za koga sliši pregrobo, je zapisal novinar Domovine Nenad Glücks.

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Pred nami sta praznika vseh svetih in spomin vernih rajnih, ko več razmišljamo o naših rajnih, o minljivosti, posmrtnem življenju in smislu življenja. Letos v teh dneh izstopata vsaj dva dogodka.

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.

V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.