Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina
25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Dogodki

VEČ ... |
Meditacija - pepelnica

Zabavna oddaja Moja generacija se bo na pepelnico umaknila meditaciji, razmišljanju, molitvi in spodbudni glasbi. Privoščite si miren in poglobljen vstop v postni čas.

Meditacija - pepelnica

Zabavna oddaja Moja generacija se bo na pepelnico umaknila meditaciji, razmišljanju, molitvi in spodbudni glasbi. Privoščite si miren in poglobljen vstop v postni čas.

Dogodki

Meditacija - pepelnica

Zabavna oddaja Moja generacija se bo na pepelnico umaknila meditaciji, razmišljanju, molitvi in spodbudni glasbi. Privoščite si miren in poglobljen vstop v postni čas.

VEČ ...|18. 2. 2026
Meditacija - pepelnica

Zabavna oddaja Moja generacija se bo na pepelnico umaknila meditaciji, razmišljanju, molitvi in spodbudni glasbi. Privoščite si miren in poglobljen vstop v postni čas.

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ... |
Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

silvestrovofrančiškovo jubilejno leto

Dogodki

Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

VEČ ...|31. 12. 2025
Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

Blaž Lesnik

silvestrovofrančiškovo jubilejno leto

Dogodki

VEČ ... |
S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

duhovnostpapež

Dogodki

S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

VEČ ...|30. 12. 2025
S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

Radio Ognjišče

duhovnostpapež

Dogodki

VEČ ... |
Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

gala koncertglasba

Dogodki

Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

VEČ ...|30. 11. 2025
Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

Radio Ognjišče

gala koncertglasba

Dogodki

VEČ ... |
Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

dobrodelnostdobrotadarujmo

Dogodki

Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

VEČ ...|26. 11. 2025
Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Radio Ognjišče RTV

dobrodelnostdobrotadarujmo

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

VEČ ... |
Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

VEČ ... |
Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.

VEČ ... |
Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.

Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.

Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Nika Mandelj

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ... |
Spomladanska opravila v sadovnjakih

Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Spomladanska opravila v sadovnjakih

Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Slavi Košir

svetovanjevrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi