Življenje išče pot
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Življenje išče pot
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Življenje išče pot
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.
Življenje išče pot
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.
Življenje išče pot
Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.
Življenje išče pot
Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Svetovalnica
V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Duhovna misel
Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.