Življenje išče pot
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Življenje išče pot
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Življenje išče pot
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.
Življenje išče pot
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.
Življenje išče pot
Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.
Življenje išče pot
Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Svetovalnica
Namesto Svetovalnice smo v Prazničnem jutru gostili dr. Rosvito Pesek. Spregovorili smo o slovenski medijski krajini in vlogi našega radia v njej.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 05-ih
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Po kuhanju, po obedu ostane kup umazane posode. Naj je bila jed še tako …
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.