Karitas
Prestavili smo pomoč najrevnejšim družinam, otrokom in starejšim v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji in Albaniji.
Karitas
Prestavili smo pomoč najrevnejšim družinam, otrokom in starejšim v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji in Albaniji.
Informativni prispevki
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
Informativni prispevki
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Svetovalnica
V Svetovalnici je bil čas za reševanje pravnih zagat in vprašanj z odvetnico Matejo Maček.
Duhovna misel
Mlad študent je prišel k svetemu Filipu Neriju in mu povedal, da bo študiral pravo. Kako srečen človek sem. Študiral bom ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.