Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Kulturni utrinki

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.
VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Jože Bartolj

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2025
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2025
Domače testo za lazanjo

Testo za lazanjo lahko naredimo sami, svetuje sestra Nikolina, in sicer zamesimo tako kot za rezančno testo, potem ga pa s pomočjo strojčka za rezance razvaljamo široke pramene (na največjo možno širino). Odlagamo jih na rahlo pomokano desko ali pa kar takoj v pekač. V tem primeru je še rahlo vlažno in se zelo lepo dela. Paziti moramo, da naredimo bolj sočni nadev (mesni ali zelenjavni), ker testo ni kuhano in porabi več vlage. Na vrhu lazanjo prekrijemo z bešamelom in potresemo s sirom.

Domače testo za lazanjo

Testo za lazanjo lahko naredimo sami, svetuje sestra Nikolina, in sicer zamesimo tako kot za rezančno testo, potem ga pa s pomočjo strojčka za rezance razvaljamo široke pramene (na največjo možno širino). Odlagamo jih na rahlo pomokano desko ali pa kar takoj v pekač. V tem primeru je še rahlo vlažno in se zelo lepo dela. Paziti moramo, da naredimo bolj sočni nadev (mesni ali zelenjavni), ker testo ni kuhano in porabi več vlage. Na vrhu lazanjo prekrijemo z bešamelom in potresemo s sirom.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|7. 4. 2025
Prelet skozi sobo

Leta 627 je menih Pavlin obiskal kralja Edvina v severni Angliji, da bi ga pridobil za sprejem krščanstva. Kralj je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prelet skozi sobo

Leta 627 je menih Pavlin obiskal kralja Edvina v severni Angliji, da bi ga pridobil za sprejem krščanstva. Kralj je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|7. 4. 2025
Žalostni del dne 7. 4.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 7. 4.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče