Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.
Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.
Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.
Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.