Svetovalnica

VEČ ...|23. 2. 2023
Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

svetovanjeBVDdr. Ivan Toplakizkoreninjenje

Svetovalnica

Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|23. 2. 2023
Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

Radio Ognjišče

svetovanjeBVDdr. Ivan Toplakizkoreninjenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 2. 2023
Govedorejci čimprej vstopite v ukrep izkoreninjenja BVD

Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.

Govedorejci čimprej vstopite v ukrep izkoreninjenja BVD

Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.

naravakmetijstvoBVD

Minute za kmetijstvo in podeželje

Govedorejci čimprej vstopite v ukrep izkoreninjenja BVD

Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.

VEČ ...|13. 2. 2023
Govedorejci čimprej vstopite v ukrep izkoreninjenja BVD

Goveja virusna diareja je virusna bolezen goveda, ki povzroča driske, pljučnice, abortuse, oslabitev imunskega sistema, slabšo plodnost, podaljšan poporodni premor, slabši prirast in prezgodnje izločitve živali. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo v vsaki okuženi reji, hkrati pa tudi za državo pomeni velike ekonomske izgube. Ukrep za izkoreninjenje te bolezni je po novem vključen v t.i. ukrep Dobrobit živali in sicer na način, ki omogoča vsem govedorejcem, da se vključijo, so v svojih čredah deležni monitoringa in v primeru odkrite okužbe tudi diagnostične pomoči pri saniranju stanja v čredi. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je dr. Ivan Toplak vse rejce povabil, da se najkasneje do 28. februarja prijavijo v ukrep.

Robert Božič

naravakmetijstvoBVD

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Duhovna misel

VEČ ...|5. 11. 2025
Srečen

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Srečen

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnostOgnjiščeZgodbe za dušo

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Pogovor o

VEČ ...|5. 11. 2025
Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 11. 2025
Rojaki iz Stuttgarta na svetoletnem romanju

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu. 

Rojaki iz Stuttgarta na svetoletnem romanju

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 11. 2025
V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaNeža Križnar RističKoMZ Davorina JenkaBarski oktet

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 11. 2025
Nenad Glücks: Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Nenad Glücks: Po tragediji v Novem mestu poteka akcija reševanja Roberta Goloba

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba