Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Doživetja narave
V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)
Doživetja narave
V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)
Modrost v očeh
V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.
Modrost v očeh
V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.
Modrost v očeh
V študijskem letu 2020/21 se je v okviru Univerze v Ljubljani začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza po zgledih podobnih gibanj po svetu in sloneč na slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Tako je odprla vrata Modra fakulteta, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Modrost v očeh s sogovornicama dr. Nives Ličen in Božo Bolčina.
Modrost v očeh
V študijskem letu 2020/21 se je v okviru Univerze v Ljubljani začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza po zgledih podobnih gibanj po svetu in sloneč na slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Tako je odprla vrata Modra fakulteta, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Modrost v očeh s sogovornicama dr. Nives Ličen in Božo Bolčina.
Via positiva
Saša Rihtaršič je trenutno zaposlena kot vodja razvoja in raziskav v Danfossu Trati. Pogovarjali smo se o njeni izbiri in viziji dela v tehniški in digitalizacijski smeri, o navdušenju za inženirstvo, o njenem strokovnem razvoju znotraj kolektiva ter tudi o njenih zanimanjih zasebno. vsakodnevno je v stiku s sodelavci različnih kulturnih okolij in držav. Profil človeka je vse bolj pomemben, pravi, znati videti ideje, jih sprejeti in biti prilagodljiv ter učeč. Vsestransko zanimiva sogovornica, ki motivira dekleta za vstop v raznolik svet inženirskih poklicev.
Via positiva
Saša Rihtaršič je trenutno zaposlena kot vodja razvoja in raziskav v Danfossu Trati. Pogovarjali smo se o njeni izbiri in viziji dela v tehniški in digitalizacijski smeri, o navdušenju za inženirstvo, o njenem strokovnem razvoju znotraj kolektiva ter tudi o njenih zanimanjih zasebno. vsakodnevno je v stiku s sodelavci različnih kulturnih okolij in držav. Profil človeka je vse bolj pomemben, pravi, znati videti ideje, jih sprejeti in biti prilagodljiv ter učeč. Vsestransko zanimiva sogovornica, ki motivira dekleta za vstop v raznolik svet inženirskih poklicev.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev.
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev.
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.