Svetovalnica

VEČ ...|16. 8. 2024
Čas nabiranja zelišč

Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.

Čas nabiranja zelišč

Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.

svetovanjenaravazdravstvopogovor

Svetovalnica

Čas nabiranja zelišč

Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.

VEČ ...|16. 8. 2024
Čas nabiranja zelišč

Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.

Nataša Ličen

svetovanjenaravazdravstvopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|26. 7. 2024
Glasbena terapija

Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo. 

Glasbena terapija

Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo. 

svetovanjezdravstvodružba

Svetovalnica

Glasbena terapija

Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo. 

VEČ ...|26. 7. 2024
Glasbena terapija

Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravstvodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 7. 2024
Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

infozdravstvodružbapogovor

Informativni prispevki

Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

VEČ ...|22. 7. 2024
Ali dobra zobozdravstvena oskrba postaja privilegij premožne manjšine?

»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.

Helena Križnik

infozdravstvodružbapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 7. 2024
Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

infostavkazdravstvopogovor

Informativni prispevki

Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

VEČ ...|12. 7. 2024
Družinski zdravnik Ravnikar za Radio Ognjišče o stavki ter stanju v zdravstvu

Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.

Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.

Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.

Radio Ognjišče

infostavkazdravstvopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|5. 7. 2024
Poletna depresija

Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.  

Poletna depresija

Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.  

svetovanjedružbazdravstvoodnosi

Svetovalnica

Poletna depresija

Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.  

VEČ ...|5. 7. 2024
Poletna depresija

Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.  

Nataša Ličen

svetovanjedružbazdravstvoodnosi

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2024
Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

družbaotrocizdravstvopogovorodnosi

Via positiva

Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

VEČ ...|4. 7. 2024
Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

Nataša Ličen

družbaotrocizdravstvopogovorodnosi

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 6. 2024
O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

politikadružbainfomariborzdravstvorotovoda

Iz naših krajev

O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

VEČ ...|29. 6. 2024
O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

Alen Salihović

politikadružbainfomariborzdravstvorotovoda

Via positiva

VEČ ...|30. 5. 2024
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

pogovordružbazdravstvopolitika

Via positiva

Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

VEČ ...|30. 5. 2024
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

Marjana Debevec

pogovordružbazdravstvopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tanja Dominko

komentaršolstvospominiizobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|1. 9. 2024
Peter Hribar - Gibanje za osebno odpuščanje Rado in Ksenija

V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.

Peter Hribar - Gibanje za osebno odpuščanje Rado in Ksenija

V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.

Jože Bartolj

spominpolitikapeter HribarGibanje za osebno odpuščanjeRado in Ksenija Hribar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Svetovalnica

VEČ ...|6. 9. 2024
Kaj je bike fitting?

Tokrat smo se lotili pravilne nastavitve osnovnega prevoznega sredstva romarjev na poti od Marije k Mariji. V Preboldu smo obiskali mojstra tako imenovanega bike fittinga Nika Korberja in mu zastavili vrsto praktičnih vprašanj.

Kaj je bike fitting?

Tokrat smo se lotili pravilne nastavitve osnovnega prevoznega sredstva romarjev na poti od Marije k Mariji. V Preboldu smo obiskali mojstra tako imenovanega bike fittinga Nika Korberja in mu zastavili vrsto praktičnih vprašanj.

Radio Ognjišče

svetovanjekolobike fittingdrža na kolesu

Komentar tedna

VEČ ...|6. 9. 2024
Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Nedogodek

Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.

Božo Rustja

komentar

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 9. 2024
Kaj je ustna molitev?

V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Kaj je ustna molitev?

V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Tomaš Špidlik

duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|7. 9. 2024
Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 23. nedelje med letom. Nadaljevali smo z rožnim vencem, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za september: Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo. V radijski katehezi v letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili smo se tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 23. nedelje med letom. Nadaljevali smo z rožnim vencem, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za september: Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo. V radijski katehezi v letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili smo se tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|7. 9. 2024
Alfi Nipič

V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.

Alfi Nipič

V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.

Marjan Bunič

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|7. 9. 2024
Vzgojnih izzivih in medsebojnih odnosih v današnjem času

Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik 

Vzgojnih izzivih in medsebojnih odnosih v današnjem času

Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik 

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiduhovnost