Sol in luč
Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Sol in luč
Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Svetovalnica
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.
Svetovalnica
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.
Informativni prispevki
Vlado počasi dosega realnost, med ljudmi pa popušča tisti občutek opojne vznesenosti, ki jo je prinesla lanskoletna velika zmaga Roberta Goloba nad Janezom Janšo. Tako je v pogovoru o zadnjem političnem dogajanju za naš radio povedal Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.
Informativni prispevki
Vlado počasi dosega realnost, med ljudmi pa popušča tisti občutek opojne vznesenosti, ki jo je prinesla lanskoletna velika zmaga Roberta Goloba nad Janezom Janšo. Tako je v pogovoru o zadnjem političnem dogajanju za naš radio povedal Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.
Komentar tedna
V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Informativni prispevki
S popoldanskimi protestnimi shodi bo po številnih krajih po Sloveniji potekala t. i. stavka bolnikov. Pripravlja jih civilna iniciativa Glas ljudstva, ki zahteva dostopnejši javni zdravstveni sistem. Da se bo udeležil shoda in prisluhnil tam predstavljenim zahtevam, je napovedal tudi premier Robert Golob. Stavko pacientov sicer sam vidi kot dogodek, s katerim se želi opozoriti na zapostavljene pravice bolnikov in nujnost sprememb. Medtem je minister Danijel Bešič Loredan do stavke kritičen. Stanje je za naš radio komentirala zdravnica in mestna svetnica v Ljubljani dr. Tina Bregant.
Informativni prispevki
S popoldanskimi protestnimi shodi bo po številnih krajih po Sloveniji potekala t. i. stavka bolnikov. Pripravlja jih civilna iniciativa Glas ljudstva, ki zahteva dostopnejši javni zdravstveni sistem. Da se bo udeležil shoda in prisluhnil tam predstavljenim zahtevam, je napovedal tudi premier Robert Golob. Stavko pacientov sicer sam vidi kot dogodek, s katerim se želi opozoriti na zapostavljene pravice bolnikov in nujnost sprememb. Medtem je minister Danijel Bešič Loredan do stavke kritičen. Stanje je za naš radio komentirala zdravnica in mestna svetnica v Ljubljani dr. Tina Bregant.
Svetovalnica
Oftalmolog Franc Šalamun iz Medicinskega centra Vid, ki deluje že 20 let v Kromberku pri Novi Gorici, je v oddaji pojasnil, kako rutinske so operacije očesne mrene, za koga je primerna odprava dioptrije z laserjem, odgovarjal pa je tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.
Svetovalnica
Oftalmolog Franc Šalamun iz Medicinskega centra Vid, ki deluje že 20 let v Kromberku pri Novi Gorici, je v oddaji pojasnil, kako rutinske so operacije očesne mrene, za koga je primerna odprava dioptrije z laserjem, odgovarjal pa je tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo spregovorili o pnevmokoknih okužbah in pljučnicah – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji? Z nami je bila epidemiologinja dr. Irena Grmek Košnik.
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo spregovorili o pnevmokoknih okužbah in pljučnicah – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji? Z nami je bila epidemiologinja dr. Irena Grmek Košnik.
Informativni prispevki
Zdravniška zbornica Slovenije je podelila zbornična odličja. Najvišja med njimi, Hipokratova priznanja je prejelo pet zdravnikov. Med njimi je tudi vsem dobro znana zdravnica Metka Klevišar, ki je leta 1992 zasnovala Skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih v okviru Karitas. Ob tej priložnosti jo je Meta Potočnik poklicala v Dom sv. Jožefa v Celju.
Informativni prispevki
Zdravniška zbornica Slovenije je podelila zbornična odličja. Najvišja med njimi, Hipokratova priznanja je prejelo pet zdravnikov. Med njimi je tudi vsem dobro znana zdravnica Metka Klevišar, ki je leta 1992 zasnovala Skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih v okviru Karitas. Ob tej priložnosti jo je Meta Potočnik poklicala v Dom sv. Jožefa v Celju.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.
Sol in luč
Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Zgodbe za otroke
Mija ne more zaspati brez svoje ninice, malega, puhastega Backa. Nocoj ga ne najde. Mamica in očka sta ji prišla na pomoč pri iskanju. Neuspešno. Kako zaspati? Kdo zmore pomiriti vznemirjeno dekletce?
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Glasbeni medgeneracijski večer
Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Za življenje
Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica je pred tednom dni vabila na srečanje mladinskih zborov v Maribor, tokrat pa je prinesla nekaj posnetkov, ki so nastali prav tam. Povabila je tudi k spremljanju podkasta Zgodbe za otroke, ki s februarjem prinaša čudovite zgodbe iz knjige Hvala za lep dan, dobri Bog. Naš podkast se trudi, da bi otroci zaspali z mislijo na Gospoda, ki jih ima neizmerno rad. Vabljeni k poslušanju.