V naši misijonski rubriki smo slišali zahvalo in odmev iz Ugande. Z nami je bila s. Urša Marinčič.
V naši misijonski rubriki smo slišali zahvalo in odmev iz Ugande. Z nami je bila s. Urša Marinčič.
Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala kako je na njenem misijonu mineval postni čas, kakšna radost objame afriškega človeka z Gospodovim vstajenjem. Slišali smo nekaj o načrtih, uspehih dela misijonark.
Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala kako je na njenem misijonu mineval postni čas, kakšna radost objame afriškega človeka z Gospodovim vstajenjem. Slišali smo nekaj o načrtih, uspehih dela misijonark.
S: Urša Marinčič deluje v Ugandi. Predstavila je svoj misijon in eno izmed akcij, ki se odvijajo s pomočjo Slovenije.
S: Urša Marinčič deluje v Ugandi. Predstavila je svoj misijon in eno izmed akcij, ki se odvijajo s pomočjo Slovenije.
Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki
Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki
S. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja je s tremi sosestrami pred skoraj dvema letoma prišla v Ugando, z željo, da začnejo nov misijon med ubogimi brati in sestrami v odmaknjeni župniji. Slišali smo kako so jih sprejeli domačini, kakšno je njihovo delo, pa tudi kakšne so trenutne razmere, povezane s pandemijo.
S. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja je s tremi sosestrami pred skoraj dvema letoma prišla v Ugando, z željo, da začnejo nov misijon med ubogimi brati in sestrami v odmaknjeni župniji. Slišali smo kako so jih sprejeli domačini, kakšno je njihovo delo, pa tudi kakšne so trenutne razmere, povezane s pandemijo.
Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Neki mož je ugotovil, da bi potreboval slušni aparat, a zanj ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.