Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

Takoj po volitvah je kazalo, da bo kmečki stan vendarle dobil svojega predstavnika v novem sklicu Državnega zbora. Rezultat je bil tesen, a tudi po zaključnem štetju glasov iz tujine je solčavski kmet Klemen Matk na listi NSi dobil mesto v parlamentu. Dokler ni Državna volilna komisija ugotovila t.i. napake v računalniškem programu, ki je izračunaval mandate.

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

Včeraj so na MOP v sporočilu za javnost pojasnili, da »Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena,« in zatrdili, da se je »Določba o lastništvu divjadi v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.«

Dobro obveščeni krogi blizu koalicije, ki sestavlja vlado, napovedujejo, da bo zahteven kmetijski resor pripadel Socialnim demokratom. A javno o kandidatih za kmetijskega ministra v zadnjih dneh iz zmagovite koalicije ni skoraj še ni nič slišati. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije pravi, da to ni nič presenetljivega in dodaja, da pričakuje, da bo to mesto zasedla oseba, ki dobro pozna kmetijsko področje in izzive, ki jih ni malo. Zadružniki od prihodnjega kmetijskega ministra tudi pričakujejo razumevanje in prepoznavanje zadrug kot osnovnega mehanizma povezovanja kmetov.
Več pa ob 11.15 v oddaji Zadružni odmevi.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev. Predvsem pa naglaša načelo previdnosti in pravi, da se na področju evidenc uporabe FFS pripravljajo novosti.

V petek je bil vseevropski dan travniških sadovnjakov. Tudi v naši rubriki smo se ustavili ob pomenu ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter širšem družbenem pomenu, ki ga imajo travniški sadovnjaki v našem prostoru. Z nami je bil Peter Pribožič, vodja JSKS na KGZ Ptuj.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.

Nekdanja profesionalna košarkarica Katja Temnik je po končanju športne kariere v tujini v domačem okolju, na domačem zeliščnem vrtu Majnika, poiskala in uresničila inovativnost.   

V treh največjih trgovskih sistemih v Veliki Britaniji so uvedli omejitve pri nakupu jedilnega olja in sicer dovoljujejo nakup po dva ali tri litre oljčnega, repičnega in sončničnega olja. Trgovci pojasnjujejo da gre za začasen ukrep, da bi zagotovili dostopnost za vse, nekateri dobri poznavalci trga pa napovedujejo, da že čez nekaj mesecev sončničnega olja sploh ne bo na voljo.

Kmetje so veseli, da je vprašanje pridelave hrane in širše kmetijstva prisotno v resnih predvolilnih soočenjih. A od kandidatov za poslance pričakujejo, da so realni v besedah, predvsem pa da bodo besede kasneje rezultirale v dejanja, pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave. 

Kmetovanje vse bolj otežuje problematika prenamnožene zveri in divjadi. Na FB strani Zveze slovenske podeželske mladine so pripravili spletno anketo, in vse, ki kmetujete vabijo, da v njej sodelujete. Mladi bodo rezultate ankete v sklopu sejma Lov, ki se konec tedna začenja v Gorni Radgoni predstavili ključnim deležnikom in odločevalcem. 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so nad odločitvijo upravnega sodišča, ki je zadržalo dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 rjavih medvedov v Sloveniji ogorčeni.

Zgodovina se ponavlja. Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo izvršitev dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Zoper sklep o zadržanju, ki je bil izdan že 22. marca, torej v sedmih dneh po začetku veljavnosti Dovoljenja za odstrel, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor,  je bila v roku 3 dni dovoljena pritožba. Ali je do nje prišlo še ni znano. 

Na pobudo Sindikata kmetov Slovenije in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je včeraj na Ministrstvu za kmetijstvo prišlo do pogajanj o izboljšanju razmer v mlečnem sektorju. Pridelovalci mleka so namreč v izjemno težkem položaju, saj se je Slovenija ponovno znašla na predzadnjem mestu na lestvici evropskih odkupnih cen mleka.

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic. 

Na celjskem sejmišču se do nedelje odvija sejem Agritech, ki je največji spomladanski sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije v Sloveniji. Tokrat se sejemsko dogajanje bogati še s področjem hlevske opreme, dodatne opreme za kmetijske stroje, ter opremo za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Jutri od 13.00 naprej se bo na sejmu odvijala tudi okrogla miza Zveze lastnikov gozdov Slovenije o širših vprašanjih sodelovanja na področju sprejemanja lovsko upravljalskih načrtov, spregovorili bodo o Pripombah, predlogih in zahtevah lastnikov zemljišč pri sprejemanju 10 letnih načrtov upravljanja z divjadjo, Minister dr. Jože Podgoršek, pa bo predstavil stališče Ministrstva MKGP glede problemov, ki so povezani s tem področjem. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije obsoja nerazumna vojna dejanja v Ukrajini in poziva vse, ki lahko vplivajo in imajo moč odločanja, da prekinejo tragične dogodke na evropskih tleh. Nesprejemljivo je, da se leta 2022 soočamo z vojno v Evropi in da posledice teh nerazumnih dejanj trpijo nedolžne žrtve.Na KGZS pa hkrati tudi opozarjajo na druge, dolgoročnejše posledice, ki bi jih nadaljevanje vojnih spopadov pustilo za Evropo in tudi Slovenijo.

Temperatura tal je v zadnjem tednu padla krepko pod 5 stopinj, kar pomeni, da je vegetacija obstala. Dokler se temperature ne dvignejo, ni smiselno dognojevati ozimnih žit, pravi mag. Jože Mohar. S česanjem pa je treba počakati, dokler se žita ne vrastejo in ne vzklijejo pleveli.

V kmetijska zadrugo Tolmin se povezuje približno 200 zadružnikov oziroma kmetij iz soške doline pa tudi nekaterih sosednjih območij. Delujejo na področju odkupa mleka, živine ter tudi ostalih pridelkov in izdelkov kmetij, še posebej pa so ponosni na predelovalne obrate, klavnico, salamerijo in mlekarno Planika. Vse pridelke in izdelke ponujajo tudi v številnih svojih mesnicah in trgovinah, pravi direktor Niko Maver, ki je vesel odziva potrošnikov.

Do ukrepa so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so oddali zbirno vlogo v letu 2021, ter fizične ali pravne osebe vpisane v centralni register čebelnjakov.Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, bo poslala informativne odločbe upravičencem, ki bodo imeli možnost odgovora na odločbo. Ukrep se izvaja kot splošni ukrep in je namenjen nosilcem kmetijskih gospodarstev razen pomoči čebelarjem, kjer gre za »de minimis« pomoč.

Danes se začenja letošnja kampanja oddaje vlog za ukrepe kmetijske politike. Gre za že za ustaljeno spomladansko dogajanje v okviru katerega elektronsko vlogo odda dobrih 55.000 slovenskih kmetij. Na KGZS opozarjajo, da je pred oddajo vloge potrebno poskrbeti, da so podatki v registru kmetijskih gospodarstev in bazi grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč urejeni. Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pa opozarja, da se v ponedeljek izteka rok za prenos plačilnih pravic, ki se ga ne sme zamuditi.

Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Še vedno je čas za sajenje sadnega drevja ob tem pa ne smemo pozabiti na ustrezno gnojenje in pa obvezno zaščito sadik pred voluharjem. Svetuje Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato posebno pozornost namenjajo vzorčenju semena po poreklu iz Kitajske in Izraela, tako pred uvozom v EU, kot na uvoženem semenu, ki je že na trgu EU. Na semenu znamenja okužbe virusa niso opazna in zato se njegovo navzočnost lahko potrdi le s testiranjem reprezentativnega vzorca.

Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste in sicer 19.400, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je mladi prevzemnik Domen Benčina Birtov spregovoril o težavah in rešitvah, ki jih predlagajo kmetje.

Danes se bo odvijal letošnji 59. seminar o hmeljarstvu, ki so ga zaradi korona razmer na Inštitutu za hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije pripravili v spletni obliki prek aplikacije zoom. Vse do poznega popoldneva se bodo zvrstile številne za hmeljarje zanimive in aktualne teme, poseben poudarek bo na tehnologiji pridelave in ohranjanju kakovosti pridelka. Dr. Andreja Čerenak bo med drugim govorila o možnostih izboljšanja odpornosti hmelja, mi pa smo jo povprašali, kako je s povezavo med lastnostmi prsti in grenčinami v pridelku hmelja.

Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško, je na decemberskem posvetu o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je pripravila KGZS,  predstavila sistemsko ureditev tega področja, in povedala precej uporabnih informacij…

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Na JKSS Ptuj vabijo na strokovna predavanja v sklopu dneva KGZ Zavoda Ptuj, ki bodo potekala 3. in 4. februarja 2022, preko aplikacije ZOOM. Na predavanja se lahko vključite preko te povezave.

Borut Florjančič, predsednik ZZS ne pričakuje, da bo nadzor zadnjih akcijskih prodaj premium slovenskega govejega mesa pod znamko IK prinesel kakšne posebej kritične ugotovitve o masnih bilancah. Pravi da je najbolj kritično to, da so bili govedorejci spet izigrani za boj za prevlado med trgovskimi verigami, ki kupce nagovarjajo samo še z akcijami.

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

Dva slovenska trgovca v teh dneh v okviru cenovnih akcij ponujata prvovrstno slovensko mlado goveje meso po precej znižanih cenah. V trgovinah Tuš lahko kupci goveje stegno brez kosti, ki se prodaja v okviru nacionalne sheme Izbrana kakovost Slovenije kupijo s kar 50 odstotnim popustom, kar je nesprejemljivo in vodi k razvrednotenju te znamke pravi Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje julij – december 2021. Pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano obvešča, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev ne bo delovala od 13. do 23. januarja zaradi priprave podatkov za potrebe subvencijske kampanje za leto 2022. V tem času na upravnih enotah ne bo mogoče spreminjati podatkov v registru kmetijskih gospodarstev.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov. 

Danes je potrjen tudi prvi primer okužbe z aviarno influenco pri poginulem labodu, ki so ga našli v okolici Pragerskega, je za naš radio povedala mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Ministri za kmetijstvo EU so v ponedeljek v Bruslju potrdili načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi v primeru morebitnih kriz. Pri tem so poudarili, da mora obravnava prihodnjih kriz temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med zdajšnjo pandemijo novega koronavirusa. Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti, ki ga je Komisija pripravila v okviru strategije od vil do vilic, naj bi EU pomagal tudi pri spoprijemanju z izzivi, kot so izredni vremenski dogodki, vprašanja v zvezi z zdravjem rastlin in živali ter tudi zaradi pomanjkanja gnojil, energije in celo delovne sile.

Potrošniki vedno bolj posegajo po ekoloških izdelkih, če na trgu ni slovenskih, kupijo tuje. Slovenija je zaradi raznolikega terena, majhnih kmetij in pridnih rok kmetov, primerna, da postane država z velikim deležem ekoloških kmetij. Zaradi dodane vrednosti, ki jo ekološki pridelki in predelani proizvodi doprinesejo, se na kmetijah lahko vzpostavijo nova delovna mesta. Ekološko kmetijstvo pa ni samo tržna niša, ampak je prijaznejše do okolja in tako pomaga doseči zaveze, ki smo jih kot država v EU dolžni doseči. Kakšne so prednosti ekološkega kmetijstva, kako se prijavimo v postopek certificiranja in kakšne podpore smo deležni s strani države in drugih institucij, lahko v spletnem seminarju zveste zvečer ob 20.00.

Kaj storiti, ko je v določenem okolju več kakovostnih manjših proizvajalcev in ponudnikov z odličnimi idejami, vendar se težko predstavijo na trgu? Lidija Šemenj je opisala dobro rešitev, mrežo Murske krone. 

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

V Klepetalnici smo s poslušalci razmišljali o tem, koliko cenimo slovenskega kmeta, koliko smo samooskrbni in kakšna je prihodnost. 

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

Rok setve prezimnih posevkov se zaradi letošnjih vremenskih okoliščin izjemoma podaljša iz 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa iz 15. novembra na 5. december 2021. 

Tako na Kmetijsko gozdarski zbornici, kot na Zadružni zvezi Slovenije zahtevajo, da bodo v prihodnjem programskem obdobju 2023 do 2027 podpore živilski industriji vezane na pogoj odkupa in dokazljivega deleža slovenske surovine v predelavi. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.