Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajFrančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajFrančiškanski muzej in knjižnica

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 4. 2024
Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

ZRIPSBlaž S. KobalCankarjev domosebe z motnjo v duševnem razvoju

Vstani in hodi

Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

VEČ ...|28. 4. 2024
Nasmehi, ki odpirajo srca

V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.

Damijana Medved

ZRIPSBlaž S. KobalCankarjev domosebe z motnjo v duševnem razvoju

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 3. 2024
Življenjski izzivi odraščanja v obdobju srednje šole in pomen spodbudnega okolja

V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut  vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz  Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru.  Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja. 

Življenjski izzivi odraščanja v obdobju srednje šole in pomen spodbudnega okolja

V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut  vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz  Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru.  Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja. 

MEPIdijaški domiskanje identitete

Življenje išče pot

Življenjski izzivi odraščanja v obdobju srednje šole in pomen spodbudnega okolja

V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut  vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz  Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru.  Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja. 

VEČ ...|13. 3. 2024
Življenjski izzivi odraščanja v obdobju srednje šole in pomen spodbudnega okolja

V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut  vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz  Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru.  Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja. 

s. Meta Potočnik

MEPIdijaški domiskanje identitete

Svetovalnica

VEČ ...|16. 2. 2024
Bioexo - skrb za eksotične živali

V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.

Bioexo - skrb za eksotične živali

V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.

svetovanježivalidom

Svetovalnica

Bioexo - skrb za eksotične živali

V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.

VEČ ...|16. 2. 2024
Bioexo - skrb za eksotične živali

V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.

Maja Morela

svetovanježivalidom

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 1. 2024
Božično-novoletni koncert v Trstu (14.1.) - Andrej Bizjak avtobiografija - Kiparska nagrada Marjanu Drevu

Božično-novoletni koncert v Trstu (14.1.) - Andrej Bizjak avtobiografija - Kiparska nagrada Marjanu Drevu

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaMarjan DrevAndrej BizjakNa gori je moj dom

Kulturni utrinki

Božično-novoletni koncert v Trstu (14.1.) - Andrej Bizjak avtobiografija - Kiparska nagrada Marjanu Drevu
VEČ ...|11. 1. 2024
Božično-novoletni koncert v Trstu (14.1.) - Andrej Bizjak avtobiografija - Kiparska nagrada Marjanu Drevu

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaMarjan DrevAndrej BizjakNa gori je moj dom

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 12. 2023
Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

porod domasmrt otrokapokop otroka

Življenje išče pot

Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

VEČ ...|29. 12. 2023
Nasveti za porod v domačem okolju

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

s. Meta Potočnik

porod domasmrt otrokapokop otroka

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 12. 2023
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

spominkulturaizseljenstvozamolčani umetnikidomobranciVetrinjeliteratura

Graditelji slovenskega doma

Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Tone Gorjup

spominkulturaizseljenstvozamolčani umetnikidomobranciVetrinjeliteratura

Nedeljski klepet

VEČ ...|3. 12. 2023
Darovi starosti

V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.

Darovi starosti

V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.

pogovordružbaMetka KlevišarDom sv. Jožefadventstarostevtanazija

Nedeljski klepet

Darovi starosti

V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.

VEČ ...|3. 12. 2023
Darovi starosti

V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.

Damijana Medved

pogovordružbaMetka KlevišarDom sv. Jožefadventstarostevtanazija

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|28. 5. 2024
Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

Blaž Lesnik

komentardialogreferendumevtanazijakonopljaMagnifico

Duhovna misel

VEČ ...|28. 5. 2024
Odrešujoči križ

Nekoč so bili popotniki na poti s svojimi ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Odrešujoči križ

Nekoč so bili popotniki na poti s svojimi ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 5. 2024
Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2024
Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Mateja Subotičanec

Filozofijaduhovnost

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki