Življenje išče pot
Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.
Življenje išče pot
Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.
Življenje išče pot
Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.
Življenje išče pot
Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.
Življenje išče pot
21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.
Življenje išče pot
21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.
Sol in luč
Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.
To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona, 12 Pravil za življenje.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Zakladi naše dediščine
Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.
Svetovalnica
Vstopili smo v tedne vseživljenjskega učenja, ki že od leta 1996 segajo do vseh generacij, zlasti pa spodbujajo izobraževanje odraslih. vsebine in delo Andragoškega centra je predstavila direktorica Nataša Potočnik.
Duhovna misel
Profesor filozofije je na univerzi hotel študentom pojasniti, kako lahko logika človeku pomaga k pravilnemu mišljenju ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.