Is podcast Zakaj se nekateri bojijo oseb z motnjo v duševnem razvoju? Is podcast
Zakaj se nekateri bojijo oseb z motnjo v duševnem razvoju?

21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.

s. Meta Potočnik

družina in otrok s posebnimi potrebami strah in nelagodje okolice Vera in luč svetovanje

22. 3. 2023
Zakaj se nekateri bojijo oseb z motnjo v duševnem razvoju?

21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|22. 3. 2023
Zakaj se nekateri bojijo oseb z motnjo v duševnem razvoju?

21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.

s. Meta Potočnik

družina in otrok s posebnimi potrebamistrah in nelagodje okoliceVera in lučsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 5. 2024
Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

strah ocene šola

Življenje išče pot

Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

VEČ ...|27. 5. 2024
Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

s. Meta Potočnik

strah ocene šola

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 5. 2024
Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

konoplja duševne motnje dvojne diagnoze

Življenje išče pot

Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

VEČ ...|24. 5. 2024
Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

s. Meta Potočnik

konoplja duševne motnje dvojne diagnoze

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

s. Meta Potočnik

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

s. Meta Potočnik

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

s. Meta Potočnik

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

s. Meta Potočnik

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

s. Meta Potočnik

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

s. Meta Potočnik

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2024
Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Radio Ognjišče

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2024
Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost