Sočutje, spoštovanje in dostojanstvo umirajočih

V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo. 

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 7.

• Ministrstvo zavrnilo tudi prošnjo za financiranje pročelja koprske cerkve sv. Ane.
• Sveti oče: Razvoj umetne inteligence mora biti povezan s spoštovanjem človeških in družbenih vrednot.
• Papež Leon XIV. vsak dan prejme 100 kg pisem in razglednic.

Pred sv. Petrom in Pavlom

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice praznika apostolov Petra in Pavla. Nadaljevali smo s petimi litanijami Matere Božje, saj smo danes častili Marijino brezmadežno Srce. Z litanijami smo prosili za letošnja novomašnika in za vse duhovnike jubilante. Zadnje dejanje je Radijska kateheza. Kateheza vsake četrte sobote je letos posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Tokrat je naš gost p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Spregovoril je o odnosu sv. Frančiška do Cerkve, do duhovnikov in liturgije. Vse nas vabi, naj gradimo Cerkev od znotraj, to je, s ponižnostjo in spoštovanjem in naj za svoje vzamemo besede sv. Ciprijana: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za Očeta.

Vzgoja otrok in mladih za domovino

Gosta Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in profesor ter predavatelj Leon Kernel sta z očmi profesorja spregovorila o vzgoji otrok in mladih za domovino. Med drugim sta spomnila, da domoljubje nikakor ni nacionalizem, je pa spoštovanje lastne države ključno za obstoj naroda.

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.

Ostala sva skupaj, ker sva se učila pogovarjati

Odprta in iskrena komunikacija v zakonu reši skoraj vse težave. Pri tem je potrebna rast v pravi ljubezni in spoštovanju drugega. To je tema seminarja, ki ga uspešno vodita Barbara in Marko Zrnec iz društva Zaživi življenje. Povedala sta nam, na čem temelji seminar, ki poteka osemkrat in daje dobre rezultate pri parih. 

Spoštovanje in ljubezen sta pogoj za dober zakonski odnos

Tudi tokrat smo bili družbi Barbare in Marka Zrnec, ki skupaj ustvarjata krščansko slavilno glasbo. Slišali pesem Ljubi, ljubi me, ki govori o tem, kako so danes zakonski odnosi zelo na preizkušnji, zato želita vsem zakoncem sporočiti, kako pomembno je negovati dobro in spoštljivo komunikacijo v odnosu.