Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Katekizem uči, da je potrebno s telesi umrlih ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo, v veri in upanju na vstajenje. Tokrat smo se v Globinah posvetili vprašanju telesne smrti in vere v posmrtno življenje. Slišali smo, kaj se z naravoslovnega vidika zgodi s telesom ob smrti in kakšen je katoliški pogled na vstajenje teles. Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, naravoslovni vidik pa je razložil profesor kemije dr. Anton Perdih. V oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi pričevanji in izkušnjami ob smrti bližnjih. Spodaj si lahko ogledate tudi video posnetek oddaje: