Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 2. 2021
Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

VEČ ...|25. 2. 2021
Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija ZupaničNataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Mladoskop

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

družbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družbaizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Via positiva

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Via positiva

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

družbaizobraževanjemladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2021
Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

izobraževanje

Svetovalnica

Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

VEČ ...|8. 2. 2021
Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Via positiva

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Via positiva

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Nataša Ličen

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|2. 2. 2021
Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.

Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.

družbaduhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.
VEČ ...|2. 2. 2021
Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|1. 2. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

VEČ ...|1. 2. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|26. 1. 2021
Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske

Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske

družbaizobraževanjekultura

Od slike do besede

Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske
VEČ ...|26. 1. 2021
Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjekultura

Mladoskop

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Mladoskop

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Svetovalnica

VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

izobraževanjeodnosisvetovanje

Za življenje

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Globine

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Globine

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Svetovalnica

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Svetovalnica

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Blaž Lesnik

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Via positiva

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 1. 2021
Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

izobraževanjeinovativnostkulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

VEČ ...|7. 1. 2021
Ribogojništvo kot dobra ideja

Mag. Miha Štular, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je opisal koristi ribogojništva, tudi prednosti sladkovodnih rib v vsakdanji prehrani, kot dobro idejo za kakovostnejšo prehrano in tudi možnost ter priložnost novih delovnih mest.

Nataša Ličen

izobraževanjeinovativnostkulinarikazdravje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 1. 2021
Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

VEČ ...|5. 1. 2021
Dominika Klavž: Dobro je dobro poznati zahteve HACCP

Zveza slovenske podeželske mladine zvečer ob 20.00 pripravlja spletno izobraževanje o izpolnjevanju zahtev HACCP v primeru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo s predelavo pridelkov v živila. Vabljeni k sodelovanju. Potrebna je prijava!

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Naš gost

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

pogovordružbaizobraževanjekultura

Naš gost

Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

VEČ ...|2. 1. 2021
Marko Mušič, arhitekt in akademik, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo 2021

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 12. 2020
Andreja Brglez: Do penine je lahko zelo dolga in skrivnostna pot

Vsako peneče vino je najprej mirno vino, pravi enologinja Andreja Brglez. Če vinar oceni, da je primerne kakovosti in ustreza vsem zahtevanim parametrom za nadaljevanje postopka plemenitenja v peneče vino, potem se začne kar dolga pot...

Andreja Brglez: Do penine je lahko zelo dolga in skrivnostna pot

Vsako peneče vino je najprej mirno vino, pravi enologinja Andreja Brglez. Če vinar oceni, da je primerne kakovosti in ustreza vsem zahtevanim parametrom za nadaljevanje postopka plemenitenja v peneče vino, potem se začne kar dolga pot...

kmetijstvoizobraževanjekultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

Andreja Brglez: Do penine je lahko zelo dolga in skrivnostna pot

Vsako peneče vino je najprej mirno vino, pravi enologinja Andreja Brglez. Če vinar oceni, da je primerne kakovosti in ustreza vsem zahtevanim parametrom za nadaljevanje postopka plemenitenja v peneče vino, potem se začne kar dolga pot...

VEČ ...|31. 12. 2020
Andreja Brglez: Do penine je lahko zelo dolga in skrivnostna pot

Vsako peneče vino je najprej mirno vino, pravi enologinja Andreja Brglez. Če vinar oceni, da je primerne kakovosti in ustreza vsem zahtevanim parametrom za nadaljevanje postopka plemenitenja v peneče vino, potem se začne kar dolga pot...

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjekultura

Svetovalnica

VEČ ...|30. 12. 2020
Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevrtvzgojakmetijstvo

Svetovalnica

Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

VEČ ...|30. 12. 2020
Mozaični kolaž

Predzadnja letošnja Svetovalnica je bila sestavljena iz odlomkov nekaterih najodmevnejših svetovalnih oddaj iztekajočega se leta.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevrtvzgojakmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 12. 2020
Andreja Brglez: Skrivnost različnih okusov penin

Zgodbe in skrivnosti penečih vin kar kličejo, da bi tej žlahtni kapljici tudi Slovenci dali več pozornosti, pravi enologinja Andreja Brglez.

Andreja Brglez: Skrivnost različnih okusov penin

Zgodbe in skrivnosti penečih vin kar kličejo, da bi tej žlahtni kapljici tudi Slovenci dali več pozornosti, pravi enologinja Andreja Brglez.

kmetijstvoizobraževanjekultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

Andreja Brglez: Skrivnost različnih okusov penin

Zgodbe in skrivnosti penečih vin kar kličejo, da bi tej žlahtni kapljici tudi Slovenci dali več pozornosti, pravi enologinja Andreja Brglez.

VEČ ...|30. 12. 2020
Andreja Brglez: Skrivnost različnih okusov penin

Zgodbe in skrivnosti penečih vin kar kličejo, da bi tej žlahtni kapljici tudi Slovenci dali več pozornosti, pravi enologinja Andreja Brglez.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjekultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

koronaviruspogovorizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronaviruspogovorizobraževanjedružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 12. 2020
Andreja Brglez: O Uživanju penin

Po penečih vinih Slovenci posegamo ob posebej slovesnih dogodkih, naprimer rojstnih dnevih, porokah ... pravi enologinja Andreja Brglez in dodaja, da prazniki ob koncu leta kar kličejo, da jih zaznamujemo z uživanjem penine. Smo pa Slovenci glede tega drugačni...

Andreja Brglez: O Uživanju penin

Po penečih vinih Slovenci posegamo ob posebej slovesnih dogodkih, naprimer rojstnih dnevih, porokah ... pravi enologinja Andreja Brglez in dodaja, da prazniki ob koncu leta kar kličejo, da jih zaznamujemo z uživanjem penine. Smo pa Slovenci glede tega drugačni...

kmetijstvoizobraževanjekultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

Andreja Brglez: O Uživanju penin

Po penečih vinih Slovenci posegamo ob posebej slovesnih dogodkih, naprimer rojstnih dnevih, porokah ... pravi enologinja Andreja Brglez in dodaja, da prazniki ob koncu leta kar kličejo, da jih zaznamujemo z uživanjem penine. Smo pa Slovenci glede tega drugačni...

VEČ ...|29. 12. 2020
Andreja Brglez: O Uživanju penin

Po penečih vinih Slovenci posegamo ob posebej slovesnih dogodkih, naprimer rojstnih dnevih, porokah ... pravi enologinja Andreja Brglez in dodaja, da prazniki ob koncu leta kar kličejo, da jih zaznamujemo z uživanjem penine. Smo pa Slovenci glede tega drugačni...

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjekultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 12. 2020
Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?

Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?

Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

kmetijstvoizobraževanjepogovor

Kmetijska oddaja

Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?
Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.
VEČ ...|27. 12. 2020
Sedmi protikoronski sveženj in o stanju na področju reje drobnice?
Z Brankom Ravnikom,direktorjem KGZS smo se pogovarjali o pogledu kmetov na sedmiprotikoronski sveženj zakonodaje. Marjana Cvirn, urednica revijedrobnica, pa je spregovorila o stanju v reji drobnice, ki je vednobolj na udaru zveri. V oddaji smo gostili tudi Darinko Sebenik,urednico mesečnika Glas dežele.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|23. 12. 2020
Miša Pušenjak: Pri zatiranju strun moramo biti vztrajni!

Pomembno je, da strune zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, to pa je v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: konec aprila in v maju in ponovno septembra oziroma v začetku oktobra. Miša Pušenjak svetuje, da dajemo prednost biotičnim pripravkom. V svetovalnici pa je predstavila vse mogoče poti in načine in opozorila na pasti, ki se jih ob tem moramo zavedati.

Miša Pušenjak: Pri zatiranju strun moramo biti vztrajni!

Pomembno je, da strune zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, to pa je v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: konec aprila in v maju in ponovno septembra oziroma v začetku oktobra. Miša Pušenjak svetuje, da dajemo prednost biotičnim pripravkom. V svetovalnici pa je predstavila vse mogoče poti in načine in opozorila na pasti, ki se jih ob tem moramo zavedati.

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Miša Pušenjak: Pri zatiranju strun moramo biti vztrajni!

Pomembno je, da strune zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, to pa je v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: konec aprila in v maju in ponovno septembra oziroma v začetku oktobra. Miša Pušenjak svetuje, da dajemo prednost biotičnim pripravkom. V svetovalnici pa je predstavila vse mogoče poti in načine in opozorila na pasti, ki se jih ob tem moramo zavedati.

VEČ ...|23. 12. 2020
Miša Pušenjak: Pri zatiranju strun moramo biti vztrajni!

Pomembno je, da strune zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, to pa je v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: konec aprila in v maju in ponovno septembra oziroma v začetku oktobra. Miša Pušenjak svetuje, da dajemo prednost biotičnim pripravkom. V svetovalnici pa je predstavila vse mogoče poti in načine in opozorila na pasti, ki se jih ob tem moramo zavedati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 12. 2020
Hitro branje

O motivaciji za učenje, iskanju strategij za hitro in učinkovito branje in seveda razumevanju prebranega smo govorili v tokratni oddaji. Z nami je bila trenerka tehnik hitrega branja in pospešenega učenja Sonja Peklenik.

Hitro branje

O motivaciji za učenje, iskanju strategij za hitro in učinkovito branje in seveda razumevanju prebranega smo govorili v tokratni oddaji. Z nami je bila trenerka tehnik hitrega branja in pospešenega učenja Sonja Peklenik.

svetovanjebranjepogovorizobraževanje

Svetovalnica

Hitro branje

O motivaciji za učenje, iskanju strategij za hitro in učinkovito branje in seveda razumevanju prebranega smo govorili v tokratni oddaji. Z nami je bila trenerka tehnik hitrega branja in pospešenega učenja Sonja Peklenik.

VEČ ...|22. 12. 2020
Hitro branje

O motivaciji za učenje, iskanju strategij za hitro in učinkovito branje in seveda razumevanju prebranega smo govorili v tokratni oddaji. Z nami je bila trenerka tehnik hitrega branja in pospešenega učenja Sonja Peklenik.

Blaž Lesnik

svetovanjebranjepogovorizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

izobraževanjepolitikakoronavirusinfokulturadružba

Informativni prispevki

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikakoronavirusinfokulturadružba

Mladoskop

VEČ ...|18. 12. 2020
Urška Jeglič - sobivanje religij

Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.

Urška Jeglič - sobivanje religij

Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.

družbaduhovnostizobraževanjepogovormladi

Mladoskop

Urška Jeglič - sobivanje religij

Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.

VEČ ...|18. 12. 2020
Urška Jeglič - sobivanje religij

Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjepogovormladi

Via positiva

VEČ ...|17. 12. 2020
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti

Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.

Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti

Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.
VEČ ...|17. 12. 2020
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest

VEČ ...|15. 12. 2020
Dober vodnik po zgodovini pravoslavja

Dober vodnik po zgodovini pravoslavja

duhovnostizobraževanjekulturapogovor

Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest

Dober vodnik po zgodovini pravoslavja

VEČ ...|15. 12. 2020
Dober vodnik po zgodovini pravoslavja

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekulturapogovor

Naš pogled

VEČ ...|15. 12. 2020
Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

komentardružbaotrociizobraževanje

Naš pogled

Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

VEČ ...|15. 12. 2020
Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

Mateja Feltrin Novljan

komentardružbaotrociizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|12. 12. 2020
Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgojasvetovanje

Za življenje

Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

VEČ ...|12. 12. 2020
Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgojasvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 12. 2020
Naboj Teološke fakultete je njena vsebina

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.

Naboj Teološke fakultete je njena vsebina

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Mladoskop

Naboj Teološke fakultete je njena vsebina

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.

VEČ ...|4. 12. 2020
Naboj Teološke fakultete je njena vsebina

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Od slike do besede

VEČ ...|1. 12. 2020
Viktor Frankl: Človek v iskanju najvišjega smisla

Viktor Frankl: Človek v iskanju najvišjega smisla

družbaduhovnostizobraževanjeodnosi

Od slike do besede

Viktor Frankl: Človek v iskanju najvišjega smisla

VEČ ...|1. 12. 2020
Viktor Frankl: Človek v iskanju najvišjega smisla

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 11. 2020
Koliko vitamina D3 na dan?

O zelo vroči temi ta čas smo govorili v zdravstveni Svetovalnici: prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki sodeluje tudi pri snovanju nacionalnih smernic za nadomeščanje vitamina D v populaciji. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev, kot so: koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi, kako je z jemanjem ob pridruženih boleznih, ali je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju na mestu...

Koliko vitamina D3 na dan?

O zelo vroči temi ta čas smo govorili v zdravstveni Svetovalnici: prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki sodeluje tudi pri snovanju nacionalnih smernic za nadomeščanje vitamina D v populaciji. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev, kot so: koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi, kako je z jemanjem ob pridruženih boleznih, ali je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju na mestu...

vitamin DzdravjekoronavirusD3izobraževanje

Svetovalnica

Koliko vitamina D3 na dan?

O zelo vroči temi ta čas smo govorili v zdravstveni Svetovalnici: prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki sodeluje tudi pri snovanju nacionalnih smernic za nadomeščanje vitamina D v populaciji. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev, kot so: koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi, kako je z jemanjem ob pridruženih boleznih, ali je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju na mestu...

VEČ ...|30. 11. 2020
Koliko vitamina D3 na dan?

O zelo vroči temi ta čas smo govorili v zdravstveni Svetovalnici: prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki sodeluje tudi pri snovanju nacionalnih smernic za nadomeščanje vitamina D v populaciji. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev, kot so: koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi, kako je z jemanjem ob pridruženih boleznih, ali je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju na mestu...

Blaž Lesnik

vitamin DzdravjekoronavirusD3izobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|2. 3. 2021
Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar

komentardružba

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Doživetja narave

VEČ ...|26. 2. 2021
O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

Blaž Lesnik

naravamraziščameteorologijavremenski podatkivisokogorjegore

Svetovalnica

VEČ ...|2. 3. 2021
Kam investirati?

V Svetovalnici smo govorili o denarju, o naložbah in donosih. Ker smo v postnem času, pa smo razmišljali tudi o tem, ali denar res človeka pokvar´. Kaj je to bogastvo in kaj pomeni deliti ga? Naš gost je bil svetovalec Tomaž Kurmánšek.

Kam investirati?

V Svetovalnici smo govorili o denarju, o naložbah in donosih. Ker smo v postnem času, pa smo razmišljali tudi o tem, ali denar res človeka pokvar´. Kaj je to bogastvo in kaj pomeni deliti ga? Naš gost je bil svetovalec Tomaž Kurmánšek.

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|2. 3. 2021
O kuhanih jacih

Pravljica prinaša več naukov. Prvi je: nikoli ne bodi dolžan ljudem, vedno plačaj svoje račune. Ostale pa boste slišali, če prisluhnete kratki zgodbi, ki bi kaj lahko bila resnična.

O kuhanih jacih

Pravljica prinaša več naukov. Prvi je: nikoli ne bodi dolžan ljudem, vedno plačaj svoje račune. Ostale pa boste slišali, če prisluhnete kratki zgodbi, ki bi kaj lahko bila resnična.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Od slike do besede

VEČ ...|2. 3. 2021
p. Marko Ivan Rupnik o duhovnem očetu p. T. Špidliku

p. Marko Ivan Rupnik o duhovnem očetu p. T. Špidliku

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 3. 2021
Primorca, ki sta se preselila na Štajersko

Na prvi torek v marcu sta bila z nami Polona in Borut Šergon - zakonca, ki sta primorski zrak zamenjala za štajerskega. Kako ob štirih odraščajočih otrocih najdeta čas za njun odnos, kako stopata naprej po poti vere in kako preživljata čas pandemije, sta nam zaupala v Družinski katehezi.

Primorca, ki sta se preselila na Štajersko

Na prvi torek v marcu sta bila z nami Polona in Borut Šergon - zakonca, ki sta primorski zrak zamenjala za štajerskega. Kako ob štirih odraščajočih otrocih najdeta čas za njun odnos, kako stopata naprej po poti vere in kako preživljata čas pandemije, sta nam zaupala v Družinski katehezi.

Marjana Debevec

pogovorodnosidružbavzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje