Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

komentar

Komentar Časnik.si

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Ivan Štuhec

komentar

Sol in luč

VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.
Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.
VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.
Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Sv. Janez Eudes

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Janez Eudes
VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Mateja Subotičanec

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Sv. Janez Eudes

duhovnost

S svetnikom na ti

Sv. Janez Eudes
VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

kmetijstvopolitikakomentar

Naš pogled

Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Robert Božič

kmetijstvopolitikakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo

Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo

Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 7. 2019
Ukrepi po toči in o čebelarjenju na višku poletja

Neurja s točo, ki so na začetku tega meseca klestila na širšem ptujskem območju, so v kmetijstvu povzročila za skoraj 12 milijonov evrov škode. O tem in zapletih v prvem delu oddaje, v drugem pa z čebelarjem Milanom Megličem o čebelarjenju na višku poletja.

Ukrepi po toči in o čebelarjenju na višku poletja

Neurja s točo, ki so na začetku tega meseca klestila na širšem ptujskem območju, so v kmetijstvu povzročila za skoraj 12 milijonov evrov škode. O tem in zapletih v prvem delu oddaje, v drugem pa z čebelarjem Milanom Megličem o čebelarjenju na višku poletja.

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Kmetijska oddaja

Ukrepi po toči in o čebelarjenju na višku poletja
Neurja s točo, ki so na začetku tega meseca klestila na širšem ptujskem območju, so v kmetijstvu povzročila za skoraj 12 milijonov evrov škode. O tem in zapletih v prvem delu oddaje, v drugem pa z čebelarjem Milanom Megličem o čebelarjenju na višku poletja.
VEČ ...|28. 7. 2019
Ukrepi po toči in o čebelarjenju na višku poletja
Neurja s točo, ki so na začetku tega meseca klestila na širšem ptujskem območju, so v kmetijstvu povzročila za skoraj 12 milijonov evrov škode. O tem in zapletih v prvem delu oddaje, v drugem pa z čebelarjem Milanom Megličem o čebelarjenju na višku poletja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 7. 2019
211. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

211. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

211. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …
VEČ ...|25. 7. 2019
211. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tople julijjske noči – Oto Pestner; Hands Up – Ottawan; Mnogo značiš za moj život draga - Crveni Koralji; Ljubljanski zvon in Čibu-čiba - Ljupka Dimitrovska, Beyond the sea - Bobby Darin; Ša ba da - Berta Ambrož; Sergio Endrigo - LArca Di Noe; Weisst du wohin (Somewhere my Love) - Karel Gott, Živžga – Beti Jurkovič; La Paloma adieu in La derniere valse - Mireille Mathieu, Moja poletna zgodba – Branka Kraner; Those were the days - Mary Hopkin; Felicita - Al Bano in Romina Power; Vsak je svoje nesreče kovač - Neca Falk; Milena – Novi fosili; Kokomo – The Beach boys; Ognjemet – Moni Kovačič, Morgen - Ivo Robić, Love me do – The Beatles, Halo Punčka – Marjana Deržaj …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja

Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

infopolitikaeu

Informativni prispevki

Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.
VEČ ...|18. 7. 2019
Romana Tomc o slovenskem kandidatu za evropskega komisarja
Predlog premierja za slovenskega kandidata za evropskega komisarja je nekoliko zaostril odnose v koaliciji. A Marjan Šarec poudarja, da je pri svoji izbiri dolgoletnega diplomata Janeza Lenarčiča ravnal tako, kot meni, da je dobro za Slovenijo in ne za strankarske interese. Ti so prišli v ospredju pri glasovanju. Vlada je Lenarčiča kljub polemikam potrdila. Kritični so v SDS. Romana Tomc je za Radio Ognjišče dejala, da Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. »Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo,« je dejala.

Alen Salihović

infopolitikaeu

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.
VEČ ...|18. 7. 2019
Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim
»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2019
Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

družbakomentarpolitikajaklič

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov
V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.
VEČ ...|15. 7. 2019
Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov
V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

Alen Salihović

družbakomentarpolitikajaklič

O klasiki drugače

VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 7. 2019
208. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...

208. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

208. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...
VEČ ...|4. 7. 2019
208. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 7. 2019
Palačinke takoj in povsod

Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

Palačinke takoj in povsod

Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

inovativnostkulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Palačinke takoj in povsod
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.
VEČ ...|4. 7. 2019
Palačinke takoj in povsod
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?
VEČ ...|2. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 7. 2019
O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem

Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem

Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem
Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.
VEČ ...|1. 7. 2019
O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem
Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

Tone Gorjup

družbapogovorpolitika

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

206. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...
VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|13. 6. 2019
205. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Valeta - Marjana Deržaj in Bele vrane, From me to you - The Beatles, Per Lucia - Riccardo Fogli, Tiho prihaja mrak – Duša Počkaj, Hello Dolly - Louis Armstrong, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Mandolina – Beti Jurkovič, Evry Time We Say Goodbye - Ella Fitzgerald, Lovely Lady of Arcadia - Demis Roussos, Memory – Barbra Streisand; Gdje živiš sad - Elda Viler, Polnoči kavboj – Ivo Mojzer, Everybodys Talkin - Nilsson, Follow you follow me - Genesis.

205. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Valeta - Marjana Deržaj in Bele vrane, From me to you - The Beatles, Per Lucia - Riccardo Fogli, Tiho prihaja mrak – Duša Počkaj, Hello Dolly - Louis Armstrong, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Mandolina – Beti Jurkovič, Evry Time We Say Goodbye - Ella Fitzgerald, Lovely Lady of Arcadia - Demis Roussos, Memory – Barbra Streisand; Gdje živiš sad - Elda Viler, Polnoči kavboj – Ivo Mojzer, Everybodys Talkin - Nilsson, Follow you follow me - Genesis.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

205. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Valeta - Marjana Deržaj in Bele vrane, From me to you - The Beatles, Per Lucia - Riccardo Fogli, Tiho prihaja mrak – Duša Počkaj, Hello Dolly - Louis Armstrong, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Mandolina – Beti Jurkovič, Evry Time We Say Goodbye - Ella Fitzgerald, Lovely Lady of Arcadia - Demis Roussos, Memory – Barbra Streisand; Gdje živiš sad - Elda Viler, Polnoči kavboj – Ivo Mojzer, Everybodys Talkin - Nilsson, Follow you follow me - Genesis.
VEČ ...|13. 6. 2019
205. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Valeta - Marjana Deržaj in Bele vrane, From me to you - The Beatles, Per Lucia - Riccardo Fogli, Tiho prihaja mrak – Duša Počkaj, Hello Dolly - Louis Armstrong, Wenn Es Sein Muß, Kann Ich Treu Sein - Rex Gildo, Mandolina – Beti Jurkovič, Evry Time We Say Goodbye - Ella Fitzgerald, Lovely Lady of Arcadia - Demis Roussos, Memory – Barbra Streisand; Gdje živiš sad - Elda Viler, Polnoči kavboj – Ivo Mojzer, Everybodys Talkin - Nilsson, Follow you follow me - Genesis.

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Komentar Družina

VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

komentarizobraževanjepolitika

Komentar Družina

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Anton Česen

komentarizobraževanjepolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitika

Naš gost

VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)

V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)

V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

družbapogovorzdravstvo

Naš gost

V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

Nataša Ličen

družbapogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

politikasodstvošolstvo

Informativni prispevki

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politikasodstvošolstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 6. 2019
Pomen rednega obrezovanja parkljev

Strokovnjaki ocenjujejo, da je stanje glede oskrbe parkljev pri nas slabo. Neurejene parklje ima do 40% krav in več kot 20% krav ima težave s parklji, kar se odraža na manjši prireji mleka. Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc.

Pomen rednega obrezovanja parkljev

Strokovnjaki ocenjujejo, da je stanje glede oskrbe parkljev pri nas slabo. Neurejene parklje ima do 40% krav in več kot 20% krav ima težave s parklji, kar se odraža na manjši prireji mleka. Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen rednega obrezovanja parkljev
Strokovnjaki ocenjujejo, da je stanje glede oskrbe parkljev pri nas slabo. Neurejene parklje ima do 40% krav in več kot 20% krav ima težave s parklji, kar se odraža na manjši prireji mleka. Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc.
VEČ ...|4. 6. 2019
Pomen rednega obrezovanja parkljev
Strokovnjaki ocenjujejo, da je stanje glede oskrbe parkljev pri nas slabo. Neurejene parklje ima do 40% krav in več kot 20% krav ima težave s parklji, kar se odraža na manjši prireji mleka. Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 5. 2019
Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov

15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov

15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov
15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.
VEČ ...|31. 5. 2019
Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov
15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...
VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

politikaeuevropski parlament

Pogovor o

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.
VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Alen Salihović

politikaeuevropski parlament

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

evropaeupolitika

Pogovor o

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …
VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Helena Škrlec

evropaeupolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

časnivolitveeualeš maverkomentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.
VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2019
Valvasorjeve nagrade 2019 - Razstava Draga Tršarja v kostanjevici na Krki - Srečanje združenja Europassion

Slovensko muzejsko društvo 20 maja opoldne v Narodni galeriji podeljuje Valvasorjeva odličja.V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled pregledna razstava Monument - Drago Tršar.Na srečanju združenja Europassion v Tullinsu v Franciji sta se uspešno predstavila tudi dva slovenska člana.

Valvasorjeve nagrade 2019 - Razstava Draga Tršarja v kostanjevici na Krki - Srečanje združenja Europassion

Slovensko muzejsko društvo 20 maja opoldne v Narodni galeriji podeljuje Valvasorjeva odličja.V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled pregledna razstava Monument - Drago Tršar.Na srečanju združenja Europassion v Tullinsu v Franciji sta se uspešno predstavila tudi dva slovenska člana.

Kulturni utrinki

Valvasorjeve nagrade 2019 - Razstava Draga Tršarja v kostanjevici na Krki - Srečanje združenja Europassion
Slovensko muzejsko društvo 20 maja opoldne v Narodni galeriji podeljuje Valvasorjeva odličja.V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled pregledna razstava Monument - Drago Tršar.Na srečanju združenja Europassion v Tullinsu v Franciji sta se uspešno predstavila tudi dva slovenska člana.
VEČ ...|20. 5. 2019
Valvasorjeve nagrade 2019 - Razstava Draga Tršarja v kostanjevici na Krki - Srečanje združenja Europassion
Slovensko muzejsko društvo 20 maja opoldne v Narodni galeriji podeljuje Valvasorjeva odličja.V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled pregledna razstava Monument - Drago Tršar.Na srečanju združenja Europassion v Tullinsu v Franciji sta se uspešno predstavila tudi dva slovenska člana.

Jože Bartolj

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 5. 2019
201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

201. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac
VEČ ...|9. 5. 2019
201. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 4. 2019
Komentator prof. Stane Granda

Komantirali smo: 27. april, primer Novič, izginjanje krščanskega obraza Evrope, stanje slovenskega sodstva in volitve v EU parlament.

Komentator prof. Stane Granda

Komantirali smo: 27. april, primer Novič, izginjanje krščanskega obraza Evrope, stanje slovenskega sodstva in volitve v EU parlament.

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

Komentator prof. Stane Granda
Komantirali smo: 27. april, primer Novič, izginjanje krščanskega obraza Evrope, stanje slovenskega sodstva in volitve v EU parlament.
VEČ ...|29. 4. 2019
Komentator prof. Stane Granda
Komantirali smo: 27. april, primer Novič, izginjanje krščanskega obraza Evrope, stanje slovenskega sodstva in volitve v EU parlament.

Franci Trstenjak

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Kulturni utrinki

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.
VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Jože Bartolj

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 4. 2019
199. oddaja

Tokrat ste slišali: Alenka Godec – Nepričakovani dar; New Swing Quartet – Michael; Olivia Newton John – Long live love; Pepel in kri – Kot nekdo, ki imel me bo rad; Eurythmics – Miracle of love; Tereza Kesovija – Pronadži put, Oto Pestner – Vrača se pomlad; Tony Renis – Quando, quando, quando; Elvis Presley – Green, green grass of home; Cher in Berta Ambrož – Alfie, Edith Piaf - Johnny, tu nes pas un ange; Nino Robić – Drugo srečanje; Perry Como – Catch a falling star; Conny Froboess – Diese Nacht hat viele Lichter; Hazard – Vsak je sam; Novi fosili – Milena; Frank Sinatra – Strangers in the night; Elda Viler – Zaživim; Spencer Davies group – Keep on running; Mireille Mathieu – Moj credo; Rafko Irgolič – Pismo mojemu srcu; Ray Charles – Unchain my heart; Lidija Percan – Tri su puta zvonile gitare; Moni Kovačič – Brez ljubezni mi živeti ni.

199. oddaja

Tokrat ste slišali: Alenka Godec – Nepričakovani dar; New Swing Quartet – Michael; Olivia Newton John – Long live love; Pepel in kri – Kot nekdo, ki imel me bo rad; Eurythmics – Miracle of love; Tereza Kesovija – Pronadži put, Oto Pestner – Vrača se pomlad; Tony Renis – Quando, quando, quando; Elvis Presley – Green, green grass of home; Cher in Berta Ambrož – Alfie, Edith Piaf - Johnny, tu nes pas un ange; Nino Robić – Drugo srečanje; Perry Como – Catch a falling star; Conny Froboess – Diese Nacht hat viele Lichter; Hazard – Vsak je sam; Novi fosili – Milena; Frank Sinatra – Strangers in the night; Elda Viler – Zaživim; Spencer Davies group – Keep on running; Mireille Mathieu – Moj credo; Rafko Irgolič – Pismo mojemu srcu; Ray Charles – Unchain my heart; Lidija Percan – Tri su puta zvonile gitare; Moni Kovačič – Brez ljubezni mi živeti ni.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

199. oddaja
Tokrat ste slišali: Alenka Godec – Nepričakovani dar; New Swing Quartet – Michael; Olivia Newton John – Long live love; Pepel in kri – Kot nekdo, ki imel me bo rad; Eurythmics – Miracle of love; Tereza Kesovija – Pronadži put, Oto Pestner – Vrača se pomlad; Tony Renis – Quando, quando, quando; Elvis Presley – Green, green grass of home; Cher in Berta Ambrož – Alfie, Edith Piaf - Johnny, tu nes pas un ange; Nino Robić – Drugo srečanje; Perry Como – Catch a falling star; Conny Froboess – Diese Nacht hat viele Lichter; Hazard – Vsak je sam; Novi fosili – Milena; Frank Sinatra – Strangers in the night; Elda Viler – Zaživim; Spencer Davies group – Keep on running; Mireille Mathieu – Moj credo; Rafko Irgolič – Pismo mojemu srcu; Ray Charles – Unchain my heart; Lidija Percan – Tri su puta zvonile gitare; Moni Kovačič – Brez ljubezni mi živeti ni.
VEČ ...|25. 4. 2019
199. oddaja
Tokrat ste slišali: Alenka Godec – Nepričakovani dar; New Swing Quartet – Michael; Olivia Newton John – Long live love; Pepel in kri – Kot nekdo, ki imel me bo rad; Eurythmics – Miracle of love; Tereza Kesovija – Pronadži put, Oto Pestner – Vrača se pomlad; Tony Renis – Quando, quando, quando; Elvis Presley – Green, green grass of home; Cher in Berta Ambrož – Alfie, Edith Piaf - Johnny, tu nes pas un ange; Nino Robić – Drugo srečanje; Perry Como – Catch a falling star; Conny Froboess – Diese Nacht hat viele Lichter; Hazard – Vsak je sam; Novi fosili – Milena; Frank Sinatra – Strangers in the night; Elda Viler – Zaživim; Spencer Davies group – Keep on running; Mireille Mathieu – Moj credo; Rafko Irgolič – Pismo mojemu srcu; Ray Charles – Unchain my heart; Lidija Percan – Tri su puta zvonile gitare; Moni Kovačič – Brez ljubezni mi živeti ni.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Henrik Neubauer

Kulturni utrinki

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame
Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.
VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame
Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 4. 2019
Glasuj za najboljši EU projekt!

Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

Glasuj za najboljši EU projekt!

Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.
VEČ ...|8. 4. 2019
Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Sveta maša

VEČ ...|7. 4. 2019
Sveta maša

Maševal Lojze Kozar, pela sta župnijski zbor Neuničljivo upanje vodi Nataša Zadravec ter mladinski zbor pod vodstvom Helene Vrbnjak

Sveta maša

Maševal Lojze Kozar, pela sta župnijski zbor Neuničljivo upanje vodi Nataša Zadravec ter mladinski zbor pod vodstvom Helene Vrbnjak

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša
Maševal Lojze Kozar, pela sta župnijski zbor Neuničljivo upanje vodi Nataša Zadravec ter mladinski zbor pod vodstvom Helene Vrbnjak
VEČ ...|7. 4. 2019
Sveta maša
Maševal Lojze Kozar, pela sta župnijski zbor Neuničljivo upanje vodi Nataša Zadravec ter mladinski zbor pod vodstvom Helene Vrbnjak

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.
VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Sodelovalna graditev prihodnosti ?

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

komentardružbapolitikainfo

Komentar tedna

Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Janez Juhant

komentardružbapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Informativni prispevki

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 3. 2019
Režiser dr. Henrik Neubauer o Ipavčevi pesnitvi Barve zelenega smaragda

V nedeljo 24. marca ob 17.h bodo v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma uprizorili Ljudsko simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda slovenskega skladatelja, ki deluje na Dunaju Avgusta Ipavca.

Režiser dr. Henrik Neubauer o Ipavčevi pesnitvi Barve zelenega smaragda

V nedeljo 24. marca ob 17.h bodo v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma uprizorili Ljudsko simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda slovenskega skladatelja, ki deluje na Dunaju Avgusta Ipavca.

dr. Henrik NeubauerAvguista IpavecBarve zelenega smaragda

Kulturni utrinki

Režiser dr. Henrik Neubauer o Ipavčevi pesnitvi Barve zelenega smaragda
V nedeljo 24. marca ob 17.h bodo v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma uprizorili Ljudsko simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda slovenskega skladatelja, ki deluje na Dunaju Avgusta Ipavca.
VEČ ...|18. 3. 2019
Režiser dr. Henrik Neubauer o Ipavčevi pesnitvi Barve zelenega smaragda
V nedeljo 24. marca ob 17.h bodo v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma uprizorili Ljudsko simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda slovenskega skladatelja, ki deluje na Dunaju Avgusta Ipavca.

Jože Bartolj

dr. Henrik NeubauerAvguista IpavecBarve zelenega smaragda

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 3. 2019
194. oddaja

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

194. oddaja

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

194. oddaja
Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)
VEČ ...|7. 3. 2019
194. oddaja
Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Komentar Družina

VEČ ...|21. 2. 2019
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?

Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.

Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?

Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.

komentar

Komentar Družina

Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
VEČ ...|21. 2. 2019
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.

Bogdan Vidmar

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 8. 2019
Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Alen Salihović

družbapogovorpolitika

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 8. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. avgust 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. avgust 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Andrej Šinko

komentar

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 8. 2019
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!

Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.

Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!

Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Svetovalnica

VEČ ...|22. 8. 2019
Artroza kolen

V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

Artroza kolen

V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorzdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|22. 8. 2019
Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Gregor Čušin

duhovnost