Via positiva
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
Via positiva
Etika družbe se začne pri posamezniku
VEČ ...|7. 11. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
Informativni prispevki
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
VEČ ...|15. 10. 2019
Doživetja narave
VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.
Doživetja narave
Festival znanosti
VEČ ...|6. 9. 2019
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|4. 8. 2019
Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti
V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.
Slovencem po svetu in domovini
Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti
VEČ ...|4. 8. 2019
Kulturni utrinki
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
Kulturni utrinki
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
VEČ ...|23. 7. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.
Informativni prispevki
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
VEČ ...|19. 7. 2019
Svetovalnica
VEČ ...|16. 7. 2019
Zakaj je les tako pomemben?
V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.
Svetovalnica
Zakaj je les tako pomemben?
VEČ ...|16. 7. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
Informativni prispevki
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
VEČ ...|26. 6. 2019
Kulturni utrinki
VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.
Kulturni utrinki
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
VEČ ...|24. 6. 2019
Naš gost
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
Naš gost
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
VEČ ...|1. 6. 2019
Mladoskop
VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
Mladoskop
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
VEČ ...|29. 3. 2019
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.
Kulturni utrinki
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
VEČ ...|21. 2. 2019
Kulturni utrinki
VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.
Kulturni utrinki
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
VEČ ...|31. 1. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek
Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.
Informativni prispevki
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek
VEČ ...|25. 1. 2019
Mladoskop
VEČ ...|22. 11. 2018
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.
Mladoskop
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
VEČ ...|22. 11. 2018
Informativni prispevki
VEČ ...|9. 11. 2018
Hišpot
Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.
Informativni prispevki
Hišpot
VEČ ...|9. 11. 2018
Radijska kateheza
VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
Radijska kateheza
Vera in znanost
VEČ ...|4. 8. 2018
Ni meje za dobre ideje
VEČ ...|8. 6. 2018
Energijska rešitev urbanih središč
Mag. Jože Torkar, magister znanosti, prejemnik več nagrad za inovacije in razvoj, je avtor uspešnega inovativnega projekta na področju daljinskega ogrevanja urbanih središč. Predstavil ga je tudi nam, gre za mednarodno uspešen projekt.
Ni meje za dobre ideje
Energijska rešitev urbanih središč
VEČ ...|8. 6. 2018
Svetovalnica
VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.
Svetovalnica
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
VEČ ...|24. 5. 2018
Radijski roman
VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.
Radijski roman
Brez otrok, 15. del
VEČ ...|25. 1. 2018
Radijski roman
VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.
Radijski roman
Brez otrok, 14. del
VEČ ...|18. 1. 2018
Radijski roman
VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.
Radijski roman
Brez otrok, 10. del
VEČ ...|10. 12. 2017
Radijski roman
VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...
Radijski roman
Brez otrok, 9 del
VEČ ...|3. 12. 2017
Radijski roman
VEČ ...|5. 11. 2017
Brez otrok, 5. del
Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.
Radijski roman
Brez otrok, 5. del
VEČ ...|5. 11. 2017
Priporočamo
|
Aktualno
Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
Komentar tedna
VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
Naš pogled
VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!
Svetovalnica
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.
Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
Iz Betanije
VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom
Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.