Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|31. 5. 2020
Cerkev in novi koronavirus po svetu

Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

Cerkev in novi koronavirus po svetu

Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

družbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkev in novi koronavirus po svetu
Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.
VEČ ...|31. 5. 2020
Cerkev in novi koronavirus po svetu
Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

Marta Jerebič

družbapapež

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2020
Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

infopogovor

Informativni prispevki

Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?
Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.
VEČ ...|31. 5. 2020
Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?
Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Helena Križnik

infopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

pogovorpolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.
VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Helena Križnik

pogovorpolitikakoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

infopolitikakoronavirus

Informativni prispevki

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.
VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

Helena Križnik

infopolitikakoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

komentar

Komentar Domovina.je

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.
VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč

komentar

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 3. 2020
Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi

Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi

Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

brazilijaruandabogdana kavčičmatjaž križnarmisijonidružbaduhovnost

Pojdite in učite

Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi
Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.
VEČ ...|22. 3. 2020
Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi
Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

Jure Sešek

brazilijaruandabogdana kavčičmatjaž križnarmisijonidružbaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Blaž Lesnik

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

A štekaš?

VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

A štekaš?

Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.
VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Jan GerlJure Sešek

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

Naš pogled

VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?

V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?

V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

komentarzdravstvodružba

Naš pogled

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

Andrej Šinko

komentarzdravstvodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

infozdravstvopolitika

Informativni prispevki

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

infozdravstvopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

infozdravstvo

Informativni prispevki

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…
VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

infozdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2020
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostodnosi

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2020
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2020
Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 6. 2020
Častitljivi del dne 3. 6.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 3. 6.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče