Doživetja narave

VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Doživetja narave

Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.
VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Blaž Lesnik

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

kultura

Kulturni utrinki

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.
VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Jože Bartolj

kultura

A štekaš?

VEČ ...|16. 1. 2019
Pogovor z zakoncema Izmajlov

V tokratni oddaji A štekaš ste slišali pogovor z Manco in Benjaminom, ki sta vabila na Rusko noč. Saj veste, oddaja se rada ustavi tudi pri glasbenih novostih. Morda je tudi vas očarala lepota ruske glasbe in kulture. Slišali ste kako glasbeno plodovita sta zakonca Izmajlov, kako je nastala nova plošča in kaj vse kujeta v prihodnosti.

Pogovor z zakoncema Izmajlov

V tokratni oddaji A štekaš ste slišali pogovor z Manco in Benjaminom, ki sta vabila na Rusko noč. Saj veste, oddaja se rada ustavi tudi pri glasbenih novostih. Morda je tudi vas očarala lepota ruske glasbe in kulture. Slišali ste kako glasbeno plodovita sta zakonca Izmajlov, kako je nastala nova plošča in kaj vse kujeta v prihodnosti.

glasba

A štekaš?

Pogovor z zakoncema Izmajlov
V tokratni oddaji A štekaš ste slišali pogovor z Manco in Benjaminom, ki sta vabila na Rusko noč. Saj veste, oddaja se rada ustavi tudi pri glasbenih novostih. Morda je tudi vas očarala lepota ruske glasbe in kulture. Slišali ste kako glasbeno plodovita sta zakonca Izmajlov, kako je nastala nova plošča in kaj vse kujeta v prihodnosti.
VEČ ...|16. 1. 2019
Pogovor z zakoncema Izmajlov
V tokratni oddaji A štekaš ste slišali pogovor z Manco in Benjaminom, ki sta vabila na Rusko noč. Saj veste, oddaja se rada ustavi tudi pri glasbenih novostih. Morda je tudi vas očarala lepota ruske glasbe in kulture. Slišali ste kako glasbeno plodovita sta zakonca Izmajlov, kako je nastala nova plošča in kaj vse kujeta v prihodnosti.

Jure Sešek

glasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 1. 2019
Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje
Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.
VEČ ...|3. 1. 2019
Lepota lesa, kamna in vode v izdelkih za kakovostnejše bivanje
Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|1. 11. 2018
Ko mene več ne bo ...

Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.

Ko mene več ne bo ...

Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.

glasba

Ob radijskem ognjišču

Ko mene več ne bo ...
Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.
VEČ ...|1. 11. 2018
Ko mene več ne bo ...
Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.

Matjaž Merljak

glasba

Kolokvij

VEČ ...|20. 7. 2018
Lepota spokornosti

V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.

Lepota spokornosti

V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.

mladiduhovnostpogovorsvetovanje

Kolokvij

Lepota spokornosti
V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.
VEČ ...|20. 7. 2018
Lepota spokornosti
V spokornosti moramo najti lepoto, sicer nismo na pravi poti, za orientacijo pa naj nam bo vselej ljubezen, svetuje frančiškanski duhovnik brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorsvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|19. 7. 2018
Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler

Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler

Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler
Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975
VEČ ...|19. 7. 2018
Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler
Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Za sožitje

VEČ ...|24. 4. 2018
Za sožitje dne 24. 4. 2018

Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Za sožitje dne 24. 4. 2018

Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Za sožitje dne 24. 4. 2018
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.
VEČ ...|24. 4. 2018
Za sožitje dne 24. 4. 2018
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost

»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost

»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

Radijski misijon

7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost
»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«
VEČ ...|0. 0. 0
7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost
»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

p. Marjan Čuden

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbanarava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 12. 2019
Udeležba kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu

Zaradi nizke hitrosti kmetijska in gozdarska vozila pogosto ovirajo promet in povečujejo nevarnost za vse udeležence. Statisika kaže tudi, da pogosto po nepotrebnem prihaja do delovnih nesreč.

Udeležba kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu

Zaradi nizke hitrosti kmetijska in gozdarska vozila pogosto ovirajo promet in povečujejo nevarnost za vse udeležence. Statisika kaže tudi, da pogosto po nepotrebnem prihaja do delovnih nesreč.

Robert Božič

kmetijstvo

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Jože Bartolj

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 12. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

glasbaizobraževanjekulturaduhovnost

Luč v temi

VEČ ...|8. 12. 2019
Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Sonja Pungertnik

družba

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Jože Bartolj

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan