S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.