Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 8. 2019
O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

infopolitikaMaversvpm

Spoznanje več, predsodek manj

O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu
Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.
VEČ ...|5. 8. 2019
O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu
Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

Helena Križnik

infopolitikaMaversvpm

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2019
In prišel je Johnson …

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

In prišel je Johnson …

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

In prišel je Johnson …
V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.
VEČ ...|24. 7. 2019
In prišel je Johnson …
V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|18. 3. 2019
Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

jakličustavni sodnikinfoizobraževanjesvpmpolitikapogovordružba

Spoznanje več predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ustavni sodnik ddr. Jaklič o imenovanju sodnikov, brexitu in potrebah po spremembah v Sloveniji
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v tokratni oddaji komentiral sodni svet in imenovanje sodnikov, besede Miroslava Mozetiča o potrebah po spremembah v Sloveniji, brexit, stanje v Evropski uniji in obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Alen Salihović

jakličustavni sodnikinfoizobraževanjesvpmpolitikapogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 2. 2019
Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

pogovorpapežpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...
VEČ ...|4. 2. 2019
Dr. Ernest Petrič o papežu, posvetu o šolstvu, o evropskih volitvah, o vladavini prava ...
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o papeževem obisku na Arabskem polotoku, posvetu o zasebnem šolstvu, o volilni zakonodaje in svobodi govora ... o brexitu, volitvah v evropski parlament in še o čem ...

Tone Gorjup

pogovorpapežpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 1. 2019
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava
Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.
VEČ ...|30. 1. 2019
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava
Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Helena Škrlec

infokomentarpogovorpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|24. 1. 2019
Oblak brexita nad Evropo

Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.

Oblak brexita nad Evropo

Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.

komentar

Komentar Družina

Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
VEČ ...|24. 1. 2019
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.

Zvone Štrubelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 1. 2019
Bruselj začenja spominjati na Beograd: nas po brexitu čaka vojna?

Komentator vzdušje v sedanji Evropi primerja s tistim v Beogradu nekdanje Jugoslavije. Navaja primere svobodnega izražanja mnenj, za katere so po njegovem predvidene sankcije ali se jih razume kot kaznivo dejanje (nasprotovanje istospolnim porokam, splavu...). Tudi v primeru brexita bi tako nekateri radi preslišali voljo ljudstva.

Bruselj začenja spominjati na Beograd: nas po brexitu čaka vojna?

Komentator vzdušje v sedanji Evropi primerja s tistim v Beogradu nekdanje Jugoslavije. Navaja primere svobodnega izražanja mnenj, za katere so po njegovem predvidene sankcije ali se jih razume kot kaznivo dejanje (nasprotovanje istospolnim porokam, splavu...). Tudi v primeru brexita bi tako nekateri radi preslišali voljo ljudstva.

družbakomentarbrexitsvoboda govora

Komentar Časnik.si

Bruselj začenja spominjati na Beograd: nas po brexitu čaka vojna?
Komentator vzdušje v sedanji Evropi primerja s tistim v Beogradu nekdanje Jugoslavije. Navaja primere svobodnega izražanja mnenj, za katere so po njegovem predvidene sankcije ali se jih razume kot kaznivo dejanje (nasprotovanje istospolnim porokam, splavu...). Tudi v primeru brexita bi tako nekateri radi preslišali voljo ljudstva.
VEČ ...|23. 1. 2019
Bruselj začenja spominjati na Beograd: nas po brexitu čaka vojna?
Komentator vzdušje v sedanji Evropi primerja s tistim v Beogradu nekdanje Jugoslavije. Navaja primere svobodnega izražanja mnenj, za katere so po njegovem predvidene sankcije ali se jih razume kot kaznivo dejanje (nasprotovanje istospolnim porokam, splavu...). Tudi v primeru brexita bi tako nekateri radi preslišali voljo ljudstva.

Toni Mrvič

družbakomentarbrexitsvoboda govora

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 1. 2019
Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu

Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o posledicah zavrnitve dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ob tem se je dotaknil tudi možnosti razvoja dogodkov v prihodnje in komentiral, kaj bi pomenila izglasovana nezaupnica vladi oziroma obstanek premierke Therese May na položaju.

Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu

Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o posledicah zavrnitve dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ob tem se je dotaknil tudi možnosti razvoja dogodkov v prihodnje in komentiral, kaj bi pomenila izglasovana nezaupnica vladi oziroma obstanek premierke Therese May na položaju.

infokomentar

Informativni prispevki

Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu
Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o posledicah zavrnitve dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ob tem se je dotaknil tudi možnosti razvoja dogodkov v prihodnje in komentiral, kaj bi pomenila izglasovana nezaupnica vladi oziroma obstanek premierke Therese May na položaju.
VEČ ...|16. 1. 2019
Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu
Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril o posledicah zavrnitve dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ob tem se je dotaknil tudi možnosti razvoja dogodkov v prihodnje in komentiral, kaj bi pomenila izglasovana nezaupnica vladi oziroma obstanek premierke Therese May na položaju.

Andrej Šinko

infokomentar

Evropska unija v živo

VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

politikapogovor

Evropska unija v živo

Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.
VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

politikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.
VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2018
Slovenka na Otoku: Nihče ni pričakoval preložitve glasovanja o dogovoru o brexitu

Veliki Britaniji se po zadnjem razpletanju dogodkov obeta trd odhod iz Evropske unije. Parlament v Londonu bi moral danes odločati o dogovoru z Brusljem, a je premierka Theresa May predlagala preložitev glasovanja. Začela je že dodatna posvetovanja z nekaterimi voditelji ostalih 27 članic povezave, z veliko večino bo govorila tudi na skorajšnjem vrhu, kjer vprašanje brexita sprva ni bilo v načrtu. Sporočila, ki se vrstijo, je ne morejo navdati z optimizmom. O razmerah na Otoku smo govorili s Slovenko Damjano Derham, ki živi v južnem Manchestru. V Veliki Britaniji je že 45 let.

Slovenka na Otoku: Nihče ni pričakoval preložitve glasovanja o dogovoru o brexitu

Veliki Britaniji se po zadnjem razpletanju dogodkov obeta trd odhod iz Evropske unije. Parlament v Londonu bi moral danes odločati o dogovoru z Brusljem, a je premierka Theresa May predlagala preložitev glasovanja. Začela je že dodatna posvetovanja z nekaterimi voditelji ostalih 27 članic povezave, z veliko večino bo govorila tudi na skorajšnjem vrhu, kjer vprašanje brexita sprva ni bilo v načrtu. Sporočila, ki se vrstijo, je ne morejo navdati z optimizmom. O razmerah na Otoku smo govorili s Slovenko Damjano Derham, ki živi v južnem Manchestru. V Veliki Britaniji je že 45 let.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Slovenka na Otoku: Nihče ni pričakoval preložitve glasovanja o dogovoru o brexitu
Veliki Britaniji se po zadnjem razpletanju dogodkov obeta trd odhod iz Evropske unije. Parlament v Londonu bi moral danes odločati o dogovoru z Brusljem, a je premierka Theresa May predlagala preložitev glasovanja. Začela je že dodatna posvetovanja z nekaterimi voditelji ostalih 27 članic povezave, z veliko večino bo govorila tudi na skorajšnjem vrhu, kjer vprašanje brexita sprva ni bilo v načrtu. Sporočila, ki se vrstijo, je ne morejo navdati z optimizmom. O razmerah na Otoku smo govorili s Slovenko Damjano Derham, ki živi v južnem Manchestru. V Veliki Britaniji je že 45 let.
VEČ ...|11. 12. 2018
Slovenka na Otoku: Nihče ni pričakoval preložitve glasovanja o dogovoru o brexitu
Veliki Britaniji se po zadnjem razpletanju dogodkov obeta trd odhod iz Evropske unije. Parlament v Londonu bi moral danes odločati o dogovoru z Brusljem, a je premierka Theresa May predlagala preložitev glasovanja. Začela je že dodatna posvetovanja z nekaterimi voditelji ostalih 27 članic povezave, z veliko večino bo govorila tudi na skorajšnjem vrhu, kjer vprašanje brexita sprva ni bilo v načrtu. Sporočila, ki se vrstijo, je ne morejo navdati z optimizmom. O razmerah na Otoku smo govorili s Slovenko Damjano Derham, ki živi v južnem Manchestru. V Veliki Britaniji je že 45 let.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018
Ekonomist Lahovnik o aktualnih gospodarskih zadevah

V pogovoru z ekonomistom in profesorjem dr. Matejem Lahovnikom smo se pogovarjali o dvigu plač v javnem sektorju, dvigu minimalne plače, kandidatu za guvernerja Banke Slovenija Boštjanu Vasletu, nihanju Bitcoina, izstopu Katarja iz Opec-a in o vplivu brexita na gospodarstva v EU.

Ekonomist Lahovnik o aktualnih gospodarskih zadevah

V pogovoru z ekonomistom in profesorjem dr. Matejem Lahovnikom smo se pogovarjali o dvigu plač v javnem sektorju, dvigu minimalne plače, kandidatu za guvernerja Banke Slovenija Boštjanu Vasletu, nihanju Bitcoina, izstopu Katarja iz Opec-a in o vplivu brexita na gospodarstva v EU.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ekonomist Lahovnik o aktualnih gospodarskih zadevah
V pogovoru z ekonomistom in profesorjem dr. Matejem Lahovnikom smo se pogovarjali o dvigu plač v javnem sektorju, dvigu minimalne plače, kandidatu za guvernerja Banke Slovenija Boštjanu Vasletu, nihanju Bitcoina, izstopu Katarja iz Opec-a in o vplivu brexita na gospodarstva v EU.
VEČ ...|5. 12. 2018
Ekonomist Lahovnik o aktualnih gospodarskih zadevah
V pogovoru z ekonomistom in profesorjem dr. Matejem Lahovnikom smo se pogovarjali o dvigu plač v javnem sektorju, dvigu minimalne plače, kandidatu za guvernerja Banke Slovenija Boštjanu Vasletu, nihanju Bitcoina, izstopu Katarja iz Opec-a in o vplivu brexita na gospodarstva v EU.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 10. 2018
Igor Kovač o brexitu, odnosih med Evropsko unijo in ZDA ter izginulem novinarju Saudove Arabije

Z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem smo govorili o brexitu ter možnosti dogovora med Otokom in Evropsko unijo. Pokomentirali smo še naprej napete odnose med Brusljem in Washingtonom, prav tako nas je zanimalo, v katero smer bi lahko zavila zgodba izginulega novinarja Saudove Arabije.

Igor Kovač o brexitu, odnosih med Evropsko unijo in ZDA ter izginulem novinarju Saudove Arabije

Z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem smo govorili o brexitu ter možnosti dogovora med Otokom in Evropsko unijo. Pokomentirali smo še naprej napete odnose med Brusljem in Washingtonom, prav tako nas je zanimalo, v katero smer bi lahko zavila zgodba izginulega novinarja Saudove Arabije.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Igor Kovač o brexitu, odnosih med Evropsko unijo in ZDA ter izginulem novinarju Saudove Arabije
Z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem smo govorili o brexitu ter možnosti dogovora med Otokom in Evropsko unijo. Pokomentirali smo še naprej napete odnose med Brusljem in Washingtonom, prav tako nas je zanimalo, v katero smer bi lahko zavila zgodba izginulega novinarja Saudove Arabije.
VEČ ...|16. 10. 2018
Igor Kovač o brexitu, odnosih med Evropsko unijo in ZDA ter izginulem novinarju Saudove Arabije
Z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem smo govorili o brexitu ter možnosti dogovora med Otokom in Evropsko unijo. Pokomentirali smo še naprej napete odnose med Brusljem in Washingtonom, prav tako nas je zanimalo, v katero smer bi lahko zavila zgodba izginulega novinarja Saudove Arabije.

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 9. 2018
Mag David Brozina o pogajanjih o brexitu

Mag David Brozina o pogajanjih o brexitu

Informativni prispevki

Mag David Brozina o pogajanjih o brexitu
VEČ ...|26. 9. 2018
Mag David Brozina o pogajanjih o brexitu

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Tanja Dominko

politikaopozicija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 9. 2019
Dr. Žiga Turk o aktualnem dogajanju v politiki

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in se dotaknili aktualnega dogajanja na politični sceni.

Dr. Žiga Turk o aktualnem dogajanju v politiki

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in se dotaknili aktualnega dogajanja na politični sceni.

Tanja Dominko

politikapogovor

Globine

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Slavi Košir

družbakmetijstvopogovor

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

O klasiki drugače

VEČ ...|15. 9. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Jože Bartolj

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)

Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)

Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 9. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 9. 2019
Janez Borštnar

Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

Janez Borštnar

Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

Tone Gorjup

spominkultura