Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar. 

Ob današnjem prazniku povejmo najprej to, da so najstarejše Marijine cerkve na Slovenskem posvečene prav Mariji Vnebovzeti …

Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.

Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.

Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz. 

Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto -  je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

Marijino vnebovzetje je slovesni in zapovedan praznik, eden izmed največjih krščanskih praznikov. Spominjamo se in praznujemo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Prazničnem jutru smo predvajali pogovor s predsednikom nadškofijske Karitas Maribor, župnikom v Svečini in sv. Juriju ob Pesnici Brankom Mačkom in katehistinjo na Ravnah na Koroškem Marijo Prikeržnik, ki ju je pred mikrofon povabil Blaž Lesnik. Slišali smo še nekaj prazničnih misli, ki jih je pred leti ob prazniku pripravil kapucin br. Štefan Kožuh. 

V avgustovski katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o svetnikih, ki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa. Posebna pozornost je bila posvečena Mariji, saj smo v marijanskem mesecu ter Magdaleni Gornik, za katero je bilo novembra 2021 izdano dovoljenje, da se lahko začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo.