Is podcast
Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje.
Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?
»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv?
Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«
Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.
Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni …
»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.«
Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični
»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«
Prazničnost ni nekaj naročenega
»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«
»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.«
Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?
»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«
Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje.
Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?
»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv?
Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«
Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.
Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni …
»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.«
Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični
»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«
Prazničnost ni nekaj naročenega
»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«
»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.«
Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?
»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«
Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje.
Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?
»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv?
Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«
Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.
Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni …
»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.«
Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični
»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«
Prazničnost ni nekaj naročenega
»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«
»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.«
Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?
»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«
Za življenje
Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav.
Za življenje
Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Za življenje
Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih začetkih, novih semenih, pa tudi o moči telesa in njegovih sposobnostih obnovitve? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, najprej je treba ceniti kar nam je bilo v preteklosti že dano, v hvaležnosti za dobre trenutke; iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme.
Za življenje
Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih začetkih, novih semenih, pa tudi o moči telesa in njegovih sposobnostih obnovitve? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, najprej je treba ceniti kar nam je bilo v preteklosti že dano, v hvaležnosti za dobre trenutke; iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme.
Za življenje
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo govorili o vzgoji za vrednote, o pomenu dajanja, o učenju vključevanja, pa tudi kako otroke učiti odnosov, če sta starša bolj zaprte narave.
Za življenje
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo govorili o vzgoji za vrednote, o pomenu dajanja, o učenju vključevanja, pa tudi kako otroke učiti odnosov, če sta starša bolj zaprte narave.
Za življenje
V oddaji smo ob novih šolskih in skorajšnjih študijskih začetkih spregovorili o strahu, o tem, kako ga premagovati in si pustiti priti blizu. To je še posebej pomembno v luči nedavnih naravnih nesreč, ki so marsikoga pahnile v stisko, iz katere ni videti rešitve. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji pa smo vabili tudi k darovanju za šolarje iz poplavljenih območij za nakup šolskih potrebščin.
Za življenje
V oddaji smo ob novih šolskih in skorajšnjih študijskih začetkih spregovorili o strahu, o tem, kako ga premagovati in si pustiti priti blizu. To je še posebej pomembno v luči nedavnih naravnih nesreč, ki so marsikoga pahnile v stisko, iz katere ni videti rešitve. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji pa smo vabili tudi k darovanju za šolarje iz poplavljenih območij za nakup šolskih potrebščin.
Za življenje
Z dr. Katarino Kompan Erzar smo v luči uvoda v novo šolsko leto in težkega dogajanja po poplavah v oddaji Za življenje govorili o novih začetkih. Kako sprejeti dogajanje, na katerega nimamo vpliva in kako se pripraviti na pričakovano – menjavo šole, napredovanje v srednjo šolo, na fakulteto … Gostjo smo vprašali, kako spremembe v različnih življenjskih obdobjih vplivajo na nas in kako se opolnomočiti za to, da zmoremo tudi takrat, ko se zgodijo težki in nepričakovani dogodki.
Za življenje
Z dr. Katarino Kompan Erzar smo v luči uvoda v novo šolsko leto in težkega dogajanja po poplavah v oddaji Za življenje govorili o novih začetkih. Kako sprejeti dogajanje, na katerega nimamo vpliva in kako se pripraviti na pričakovano – menjavo šole, napredovanje v srednjo šolo, na fakulteto … Gostjo smo vprašali, kako spremembe v različnih življenjskih obdobjih vplivajo na nas in kako se opolnomočiti za to, da zmoremo tudi takrat, ko se zgodijo težki in nepričakovani dogodki.
Za življenje
Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase.
Za življenje
Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase.
Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.
Pogovor o
Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.
Duhovna misel
In vsa drevesa so rekla trnovemu grmu: “Pridi ti, kraljuj nad nami!” (Sodniki 9, 14).
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Pojdite in učite
V oddaji tokrat o akciji Za srce Afrike in z delom do dostojnega življenja ter o situaciji v Ugandi.
Naš gost
Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo se ustavili pri mesecu molitve rožnega venca in obletnicah posvetitve cerkve na Brezjah ter njene razglasitve za baziliko, poročali smo o nedavnem srečanju redovnikov in redovnic, se spomnili na praznovanje Slomškove nedelje v Mariboru ter na nekaj drugih dogodkov v Cerkvi v Sloveniji.
Kmetijska oddaja
19. septembra se je v plenarni dvorani Evropskega parlamenta odvijala konferenca Evropske ljudske stranke na temo prihodnosti kmetijstva v EU. Dogodka se je udeležilo več kot 800 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov kmetijskih združenj, kmetov in politikov iz vse Evrope.
Na srečanju je bilo jasno izpostavljeno dejstvo, da mora biti vsem evropskim kmetom omogočeno aktivno sodelovanje v procesih odločanja glede prihodnosti kmetijstva in kmetijske politike v EU.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in nekaterim od njih ste lahko prisluhnili v Kmetijski oddaji.