Is podcast
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice.
17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice.
Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah.
Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah.
Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20.
Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.
Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Govorili smo o svetem letu ali jubileju 2025 in sicer o tem, kaj pomeni krepost upanja. Kako nam pomaga v najbolj obupnih in težkih okoliščinah življenja? Žal vemo, da prav v času preizkušnje obstaja možnost, da se zapremo vase in obupamo. Več o duhovni moči upanja in potrpežljivosti ter vsebini papeževe spodbude, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Govorili smo o svetem letu ali jubileju 2025 in sicer o tem, kaj pomeni krepost upanja. Kako nam pomaga v najbolj obupnih in težkih okoliščinah življenja? Žal vemo, da prav v času preizkušnje obstaja možnost, da se zapremo vase in obupamo. Več o duhovni moči upanja in potrpežljivosti ter vsebini papeževe spodbude, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Danes je praznik Marije s čudodelno svetinjo. Tisto svetinjo, o kateri je usmiljenka sv. Katarina Laboure v Parizu dobila sporočilo v svojem duhovnem videnju, naj jo da izdelati, saj bo Marija tistim, ki jo v veri nosijo, izprosila velike milosti od Boga. Zelo otipljive izkušnje imajo naše sestre usmiljenke in Marijine sestre, še posebej tiste, ki so v Ukrajini. Tokrat je bil naš gost lazarist g. Borut Pohar, ki kje podal nekaj pojasnil in primerov spreobrnjenja.
Danes je praznik Marije s čudodelno svetinjo. Tisto svetinjo, o kateri je usmiljenka sv. Katarina Laboure v Parizu dobila sporočilo v svojem duhovnem videnju, naj jo da izdelati, saj bo Marija tistim, ki jo v veri nosijo, izprosila velike milosti od Boga. Zelo otipljive izkušnje imajo naše sestre usmiljenke in Marijine sestre, še posebej tiste, ki so v Ukrajini. Tokrat je bil naš gost lazarist g. Borut Pohar, ki kje podal nekaj pojasnil in primerov spreobrnjenja.
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.
Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Pričakovanje, ki ga danes želimo preskočiti, je bila tema oddaje s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Beseda je tekla tudi o odnosih, ki se bogatijo, ko jih živimo ter o sporočilu luči in upanja tudi za tiste, ki so ga izgubili.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.
17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice.
Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.
Danes je o aktualnih opravilih na vrtu spregovorila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.