Svetovni dan avtizma – Od nerazumevanja k vključenosti

Svetovni dan avtizma smo obeležili 2. aprila. Letošnja tema se je nanašala na prispevek avtističnih oseb doma, na delovnem mestu, v umetnosti in pri oblikovanju politik. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v ozaveščanju in sprejemanju oseb s to motnjo, kljub temu pa se avtisti še vedno pogosto soočajo s težavami. Naš gost je bil direktor Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar Ljubljana Slavko Bolčević.

s. Meta Potočnik

VDC Tončka Hočevar znaki avtizma krepitev socialnih veščin svetovanje

10. 4. 2023
Svetovni dan avtizma – Od nerazumevanja k vključenosti

Svetovni dan avtizma smo obeležili 2. aprila. Letošnja tema se je nanašala na prispevek avtističnih oseb doma, na delovnem mestu, v umetnosti in pri oblikovanju politik. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v ozaveščanju in sprejemanju oseb s to motnjo, kljub temu pa se avtisti še vedno pogosto soočajo s težavami. Naš gost je bil direktor Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar Ljubljana Slavko Bolčević.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|10. 4. 2023
Svetovni dan avtizma – Od nerazumevanja k vključenosti

Svetovni dan avtizma smo obeležili 2. aprila. Letošnja tema se je nanašala na prispevek avtističnih oseb doma, na delovnem mestu, v umetnosti in pri oblikovanju politik. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v ozaveščanju in sprejemanju oseb s to motnjo, kljub temu pa se avtisti še vedno pogosto soočajo s težavami. Naš gost je bil direktor Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar Ljubljana Slavko Bolčević.

s. Meta Potočnik

VDC Tončka Hočevarznaki avtizmakrepitev socialnih veščinsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 4. 2025
Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

velika noč Miro Šlibar voščilo

Življenje išče pot

Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

VEČ ...|14. 4. 2025
Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

s. Meta Potočnik

velika noč Miro Šlibar voščilo

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Zveza Romov Svetovni dan Romov zakonodaja

Življenje išče pot

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

s. Meta Potočnik

Zveza Romov Svetovni dan Romov zakonodaja

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 4. 2025
25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

porodnišnica Murska Sobota Šola za starše priprava na porod

Življenje išče pot

25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

VEČ ...|9. 4. 2025
25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

s. Meta Potočnik

porodnišnica Murska Sobota Šola za starše priprava na porod

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 4. 2025
Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

VDC Tončke Hočevar avtizem družba

Življenje išče pot

Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

VEČ ...|7. 4. 2025
Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

s. Meta Potočnik

VDC Tončke Hočevar avtizem družba

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

s. Meta Potočnik

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

s. Meta Potočnik

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 3. 2025
Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

pametni telefoni alternative samoomejevanje

Življenje išče pot

Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

VEČ ...|31. 3. 2025
Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

s. Meta Potočnik

pametni telefoni alternative samoomejevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

medicinska etika redke bolezni evtanazija

Življenje išče pot

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

s. Meta Potočnik

medicinska etika redke bolezni evtanazija

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2025
Trst: pogovor s škofom in obisk ministra

Rojaki na vseh koncih sveta se pripravljajo na veliko noč. Običaji in tradicije so od države do države, od kraja do kraja različni. V Trstu bo nocoj predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom Henrikom Trevisijem. Pripravljata ga Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta. Začetek bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. V Trstu pa jutri pričakujejo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednika vlade, Mateja Arčona. Obisk pri naši narodni skupnosti bo začel v Slovenskem stalnem gledališču. Srečal se bo z vodstvi in s predstavniki društev obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Obiskal bo tudi sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Dijaški dom Srečko Kosovel ter najstarejše slovensko športno društvo na Tržaškem Bor, kjer se bo srečal s predstavniki Združenja slovenskih športnih društev in njegovim predsednikom.

Trst: pogovor s škofom in obisk ministra

Rojaki na vseh koncih sveta se pripravljajo na veliko noč. Običaji in tradicije so od države do države, od kraja do kraja različni. V Trstu bo nocoj predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom Henrikom Trevisijem. Pripravljata ga Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta. Začetek bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. V Trstu pa jutri pričakujejo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednika vlade, Mateja Arčona. Obisk pri naši narodni skupnosti bo začel v Slovenskem stalnem gledališču. Srečal se bo z vodstvi in s predstavniki društev obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Obiskal bo tudi sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Dijaški dom Srečko Kosovel ter najstarejše slovensko športno društvo na Tržaškem Bor, kjer se bo srečal s predstavniki Združenja slovenskih športnih društev in njegovim predsednikom.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|13. 4. 2025
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaPavla Kovač Škraba

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 4. 2025
O odprtju slikarske razstave Žive Agrež

V Kregarjevem in Meršolovem atriju so odprli razstavo slik Žive Agrež. Razstavljena so dela iz ciklov Metamorfoze oljke, Videz nevidnega in Pomežik slovesu. Gostili smo tudi kustosinjo Tjašo Plut.

O odprtju slikarske razstave Žive Agrež

V Kregarjevem in Meršolovem atriju so odprli razstavo slik Žive Agrež. Razstavljena so dela iz ciklov Metamorfoze oljke, Videz nevidnega in Pomežik slovesu. Gostili smo tudi kustosinjo Tjašo Plut.

Jure S

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm. živa agrežtjaša plutslikarska razstavaZavod sv. Stanislava

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Spominjamo se

VEČ ...|15. 4. 2025
Spominjamo se dne 15. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče