Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

mobing poslušati žrtev priročnik NE nasilju! svetovanje

20. 1. 2023
Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

VEČ ...|20. 1. 2023
Pravilen odziv vodstva in sodelavcev na trpinčenje na delovnem mestu

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

mobingposlušati žrtevpriročnik NE nasilju!svetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 10. 2025
Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

LjubHospic spremljanje umirajočih biti človek

Življenje išče pot

Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

VEČ ...|24. 10. 2025
Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

s. Meta Potočnik

LjubHospic spremljanje umirajočih biti človek

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

evtanazija transplantacija organov zdravniki

Življenje išče pot

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

s. Meta Potočnik

evtanazija transplantacija organov zdravniki

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 10. 2025
Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

InPlaninec prevozi gibalno ovirane osebe

Življenje išče pot

Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

VEČ ...|20. 10. 2025
Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

s. Meta Potočnik

InPlaninec prevozi gibalno ovirane osebe

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 10. 2025
Prostovoljci Mlade Karitas spremljajo invalide po gorskih poteh

Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk  sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas. 

Prostovoljci Mlade Karitas spremljajo invalide po gorskih poteh

Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk  sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas. 

spremljevalci InPlaninec Mlada Karitas

Življenje išče pot

Prostovoljci Mlade Karitas spremljajo invalide po gorskih poteh

Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk  sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas. 

VEČ ...|17. 10. 2025
Prostovoljci Mlade Karitas spremljajo invalide po gorskih poteh

Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk  sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas. 

s. Meta Potočnik

spremljevalci InPlaninec Mlada Karitas

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 10. 2025
Mesec kibernetske varnosti in izobraževanje starejših o spletnih prevarah

Nihče od nas ni  imun na razne spletne prevare z njimi povezano krajo ali zlorabo finančnih in osebnih podatkov. Še posebej ranljivi so starejši, ki se manj znajdejo v svetu interneta. V mesecu kibernetske varnosti smo gostili direktorico socialnega podjetja Simbioza Ano Pleško.

Mesec kibernetske varnosti in izobraževanje starejših o spletnih prevarah

Nihče od nas ni  imun na razne spletne prevare z njimi povezano krajo ali zlorabo finančnih in osebnih podatkov. Še posebej ranljivi so starejši, ki se manj znajdejo v svetu interneta. V mesecu kibernetske varnosti smo gostili direktorico socialnega podjetja Simbioza Ano Pleško.

Simbioza spletne prevare učenje starejših

Življenje išče pot

Mesec kibernetske varnosti in izobraževanje starejših o spletnih prevarah

Nihče od nas ni  imun na razne spletne prevare z njimi povezano krajo ali zlorabo finančnih in osebnih podatkov. Še posebej ranljivi so starejši, ki se manj znajdejo v svetu interneta. V mesecu kibernetske varnosti smo gostili direktorico socialnega podjetja Simbioza Ano Pleško.

VEČ ...|15. 10. 2025
Mesec kibernetske varnosti in izobraževanje starejših o spletnih prevarah

Nihče od nas ni  imun na razne spletne prevare z njimi povezano krajo ali zlorabo finančnih in osebnih podatkov. Še posebej ranljivi so starejši, ki se manj znajdejo v svetu interneta. V mesecu kibernetske varnosti smo gostili direktorico socialnega podjetja Simbioza Ano Pleško.

s. Meta Potočnik

Simbioza spletne prevare učenje starejših

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 10. 2025
Omejimo izpostavljenost mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam

V Evropskem parlamentu je evropski poslanec Matej Tonin organiziral okroglo mizo o negativnih posledica vse večje izpostavljenosti mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam. Slišali smo precej podatkov in predlogov za omejevanje te škodljive prakse pri otrocih in mladostnikih. 

Omejimo izpostavljenost mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam

V Evropskem parlamentu je evropski poslanec Matej Tonin organiziral okroglo mizo o negativnih posledica vse večje izpostavljenosti mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam. Slišali smo precej podatkov in predlogov za omejevanje te škodljive prakse pri otrocih in mladostnikih. 

pornografija mladostniki preventiva

Življenje išče pot

Omejimo izpostavljenost mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam

V Evropskem parlamentu je evropski poslanec Matej Tonin organiziral okroglo mizo o negativnih posledica vse večje izpostavljenosti mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam. Slišali smo precej podatkov in predlogov za omejevanje te škodljive prakse pri otrocih in mladostnikih. 

VEČ ...|13. 10. 2025
Omejimo izpostavljenost mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam

V Evropskem parlamentu je evropski poslanec Matej Tonin organiziral okroglo mizo o negativnih posledica vse večje izpostavljenosti mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam. Slišali smo precej podatkov in predlogov za omejevanje te škodljive prakse pri otrocih in mladostnikih. 

s. Meta Potočnik

pornografija mladostniki preventiva

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 10. 2025
NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

Dan duševnega zdravja psihično nasilje mobing

Življenje išče pot

NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

VEČ ...|10. 10. 2025
NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

s. Meta Potočnik

Dan duševnega zdravja psihično nasilje mobing

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 10. 2025
Srce v dresu krepi duševno zdravje ljudi na Koroškem

Dobrodelni turnir Srce v dresu – podaj naprej!, je med  8. avgustom in 10. oktobrom 2025 na Koroškem združeval zdravje, šport, solidarnost in srčnost. Ima tudi dobrodelno noto, saj so zbirali sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata za Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v višini 100.000 evrov, pravi vodja pediatrije Eva Miler Mojškerc.

Srce v dresu krepi duševno zdravje ljudi na Koroškem

Dobrodelni turnir Srce v dresu – podaj naprej!, je med  8. avgustom in 10. oktobrom 2025 na Koroškem združeval zdravje, šport, solidarnost in srčnost. Ima tudi dobrodelno noto, saj so zbirali sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata za Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v višini 100.000 evrov, pravi vodja pediatrije Eva Miler Mojškerc.

Srce v dresu Dan duševnega zdravja SB Slovenj Gradec

Življenje išče pot

Srce v dresu krepi duševno zdravje ljudi na Koroškem

Dobrodelni turnir Srce v dresu – podaj naprej!, je med  8. avgustom in 10. oktobrom 2025 na Koroškem združeval zdravje, šport, solidarnost in srčnost. Ima tudi dobrodelno noto, saj so zbirali sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata za Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v višini 100.000 evrov, pravi vodja pediatrije Eva Miler Mojškerc.

VEČ ...|8. 10. 2025
Srce v dresu krepi duševno zdravje ljudi na Koroškem

Dobrodelni turnir Srce v dresu – podaj naprej!, je med  8. avgustom in 10. oktobrom 2025 na Koroškem združeval zdravje, šport, solidarnost in srčnost. Ima tudi dobrodelno noto, saj so zbirali sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata za Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v višini 100.000 evrov, pravi vodja pediatrije Eva Miler Mojškerc.

s. Meta Potočnik

Srce v dresu Dan duševnega zdravja SB Slovenj Gradec

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Svetovalnica

VEČ ...|24. 10. 2025
Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|27. 10. 2025
Spominjamo se dne 27. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|27. 10. 2025
Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|27. 10. 2025
Veseli del dne 27. 10.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Veseli del dne 27. 10.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|27. 10. 2025
Vincenc in Sabina

Vincenc in Sabina

Radio Ognjišče

duhovnost