Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka. 

Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane. 

Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.

Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo. 

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev.