Jožef je bil reven mož. Oblek in nakita, kakršnega so bogati podarjli svojim ženam, ni mogel kupiti. To ga je precej žalostilo, čeprav se Marija ni nikoli pritoževala zaradi tega. V adventni zgodbi boste spoznali kaj mu je bilo poslano, kakšen čudež je poskrbel, da so izginile njegove skrbi.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

V mnogih adventnih zgodbah spoznavamo, da se je ves svet klanjal Mariji in Jožefu, ki sta bila na poti v Betlehem. Vsa narava je bila njun prijazni sopotnik. Tudi veter, ki jima je z nežno pesmijo zapel uspavanko, Mariji pa pričaral toplino pomladi.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Adventni večer nas znova prestavi v čas, ko sta bila Marija in Jožef na poti v Betlehem. Spoznajte deklico Rut in čudež o zlatem odsevu v vodi, ki je sijal vse do Gospodovega rojstva.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Jožef in Marija sta morala prečkati ledeno mrzlo reko. Kako jima je to uspelo, izveš v tej zgodbi.

Zgodbe za otroke lahko poslušaš tudi na YouTubu.

Tokratna zgodba govori o velikem kamnu, ki se je vsak dan znova pojavil sredi poti. Le eden ga je lahko odstranil. Kdo? Prisluhnite.

V tokratni zgodbi boste slišali kako je angel pomagal Mariji, da je lažje hodila na poti do Betlehema.

Zgodbe za otroke lahko poslušate tudi na YouTubu.

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o pohlepnem bogatinu, ki ni znal drugega kot delati in grabiti na kup. Pa tudi o soncu, ki je zardelo. Zakaj? Prisluhnite pravljici.

Midraška pravljica nas uči, da je prav spoštovati Gospodov dan. Pa če mu rečemo sobota ali nedelja.

Kaj rečete, kdo je močnejši: tiger ali človek? Tibetanska ljudska pravljica prinaša enega izmed odgovorov. Res se nam zdi, da lahko obstaja še kak drugačen ...

Francoska ljudska pravljica govori o marljivem dekletu, nesrečnem slučaju, privoščljivi hišni in poštenem koncu. Pa o dragoceni ogrlici in grofici.

Ob medvedjem naslovu ste ljubitelji pravljic morda pomislili na basen, na lisico, zajca in volka, ki bi lahko nastopili ob naslovnem kosmatincu. A ne, tokrat ne gre za zgodbo iz živalskega sveta. Prav klasično pravljični začetek ima: »V davnih časih je živel trgovec, ki je imel tri hčere.« Kje pa je medved? Pride v nadaljevanju zgodbe. Zelo pomembno vlogo ima.

Avstrijska narodna pravljica pripoveduje o Hansu, ki je kot otrok doživel krutost očeta, dobroto čudežnega starčka in trdo delo na gradu. In prav je, da imajo pravljice, ki se z bolečino začnejo ponavadi veliko lepši konec.

Narodna pravljica prihaja iz Avstrije. Nič nenavadnega ni, da v njej nastopa štorklja, ki gnezdi tudi pri naših sosedih. Tudi mravlje gotovo poznajo, odkod pa se je v pravljici znašel lev? Verjetno ga je v zgodbo pripeljala dobrota. Sin revne vdove je namreč potreboval pomoč. Vseh treh.

V pravljica pogosto nastopajo bratje. Največkrat se srečamo s starejšim, srednjm in najmlajšim bratom. Tej avstrijski narodni pa tretjega ni. Le bogati in revni brat nastopata. No, revni ima glavno besedo, bogati le na samem začetku zakuha zaplet, ki nas pelje na res zanimivo pot. Proti peklu.

Kralj je od zajčjih pastirjev zahteval, da peljejo tristo zajcev na pašo. Tristo! Če s paše ne pripeljejo vseh, jih skrajša za glavo. Grozna zahteva in še hujša kazen. Verjetno pa veste, da se zgodba obrne v lepšo in bolj zanimivo smer, ko vanjo vstopi mlad prijazen in ravno prav navihan fant. Prav imate.

Kdaj ste nazadnje olupili lepo pomarančo? Se je morda ob tem zgodilo kaj posebnega? Nič? No, potem niste iz pravljice, ki pripoveduje o nenavadnih pomarančah, v njej pa nastopajo grofič, stara gospa, lepa mladenka, vodnjak in zlobne sosede. Spoznajte vse in njihovo lepo pravljico.

V mnogih pravljicah sta poplačana prijaznost in dobro srce. Tudi v tej avstrijski narodni, v kateri mladeniči skušajo lepo kraljično spraviti v dobro voljo. 

Avstrijska narodna pravljica pripoveduje o čudežnem konjiču, ki je pomagal Ferdinandu do sreče. Saj veste, ta se ponavadi skriva v ljubezni, v pravljicah pa biva v lepih gradovih in v srčnih izbrankah. 

Pravijo, da v resničnem življenju ni dobro pretiravati. V pravljicah pa pretiravanje včasih prav pride. Kdo ve, če zgovornemu krojačku ni ravno dolg jezik pomagal preživeti. Velikan, ki nastopa v zgodbi, je namreč hud, pa tudi precej strahopeten.

V pravljicah se rado zgodi, da je dobrota nagrajena. Zlobo pa čaka bridki konec. Zakleta nevesta nam bo povedala zgodbo o lepem princu, hudobni krčmarici in golobici, ki ni navadna ptica. 

Avstrijska pravljica je dokaz, da prava ljubezen premaga neskončne razdalje, pripoveduje o kralju, ki kljub svojemu imenu, ni imel ničesar opraviti s pepelom. Ja, pa je vendar Pepelko. In skoraj bi trdili, da četudi je v naslovu zgodbe, ni njen glavni junak.

Znane so pravljice o preprostih mladeničih, ki s pogumom zmorejo premagati zlobo. Avstrijska pravljica, ki je pred vami je ena takih. V njej nastopajo srne, ki so več kot to ...

Avstrijska pravljica pripoveduje o neumnem Hanslu, ki bi bil danes gotovo olimpijski prvak v prostem plezanju. Zakaj? Prisluhnite pravljici, pa boste slišali.

Kdor bo prisluhnil tejle pravljici, bo nagrajen z vrečo cekinov. Res! Ne verjamete? No, potem ste pa kot kralj, ki se ga tudi ni dalo vedno potegniti za nos. In prav je, da ne verjamete vsega, prav. 

V pravljici ob princeski nastopajo tudi revna kmetica, vodna deklica, velikan in postaven mladenič. Verjetno ni treba posebej govoriti o tem komu bo princeska zaupala svoje srce, kajne, da ne?

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Korejska zgodba govori o bratih, njuni dobroti, dobrih srcih in ponosu.

Na Sri lanki je tat vlomil v trgovčevo hišo in jo pobrisal z njegovim zlatom. Tatu so ujeli in ga pripeljali pred sodišče. Ko je izvedel za kazen se je zadrl: »Nisem jaz kriv!«, pa je pletel laži in skušal rešiti svojo kožo. Potem se je pa zapletlo. Prisluhnite, slišali boste kako.

Indijska pravljica govori o štirih čarovnikih, ki so tekmovali kdo izmed njih je najboljši. Odšli so vsak na svojo stran dežele in skušali odkriti nove čarovnije. Ko so se znova srečali, so tekmovali v čarovnijah.

Zgodbe iz Afganistana so prisotne v poročilih. Zelo pogosto. Niso najlepše. Imajo pa v tej daljni deželi tudi lepe pravljice. Ta, o uresničenih sanjah govori o vrču z zakladom, možu s sanjami in njegovih sosedih.

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Iz Latvije prihaja pripoved o Pastarisu, pogumnem ribiču, ki je na morju srečal velikana. Vzel ga je na svoj grad in mu dal posebno nalogo. Jo bo zmogel opraviti?

Glavni junak estonske ljudske pravljice je najraje spal, počival, lenaril. Niti za zajtrk se mu ni ljubilo skobacati iz postelje. No, sem in tja je na vhodnih vratih zaigral na staro flavto. Ko se je srečal z ubogim starcem je spoznal kaj ima rad in kaj bi mu lahko pomagalo prav živeti.

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Kaj pravite, bi bila juha iz žebljev lahko okusna? Bi sploh bila užitna? No, v pravljici že, kaj pa v resničnem življenju? Če bi jo skuhal kak navihan kuhar, bi morda šlo. V pravljici, ki prihaja s Švedske, boste slišali recept zanjo.

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Po naslovu sodeč je pred nami pravljica, ki bi lahko bila posebej všeč dekletom. Prihaja iz Danske in pripoveduje o kraljeviču Johanu, ki je iskal ženo. Na danskem je spoznal že vse princese, pa se mu nobena ni zdela dovolj kraljevska. Ni odnehal. Mislite, da mu bo uspelo?

Ljudska pripovedka z Irske pripoveduje o velikanu iz te dežele in njegovem nasprotniku s Škotske. Velikana sta se srečala, jezila drug drugega in se zapletla v nenavaden boj.

Zgodba pripoveduje o skrivnostnih bitjih, ki so tukaj, pa čeprav se jih ne vidi. Spoznali boste čudežni plavajoči otok, pogumnega ribiča in zgodbo o njegovem nenavadnem odkritju.

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Junaki ruske pravljce so dedek, babica in račka, ki se je spremenila v … No, prav vsega pa ne smemo izdati.

Nenavaden zapis pripovedke je to. Pogovor med starcem in mladeničem. Ob sklepu pa z mladenko, ki čaka na tistega, ki jo bo ukanil.

Različni narodi imajo odgovor na vprašanje zakaj je zajec brez repa. Hrvaška narodna pravljica krivi lisico. No, pravzaprav volka … Ah, kar oba. Boste slišali.

Lisička je prav zvita zver. Tako pravi naša ljudska pesem, pripovedka, ki domuje pri sosedih pa doda, da je zvitorepka tudi izvrstna ženitna posrednica. Ja, kadar ji tako opravilo pride prav.

Spoznajte slovensko pravljico o kači, ki ni bila kača, o kraljeviču, ki ni bil ves čas kraljevič in Vidi, ki je bila lepa ...

V pripovedkah se rado zgodi, da je kak preprosti junak pametnejši od učenjaka ali kronane glave. Tudi v tej hrvaški pripovedki bo za modre odgovore poskrbel na videz skromni in ubog starec.

Že imena treh junakov te hrvaške narodne pripovedke obetajo zanimivo zgodbo in verjetno prav tak razplet. Nastopajo namreč: Pero Medvedič, kraljevič Marko in Ljutica Bogdan. Eden je bil najmočnejši, drugi najbolj pameten. Pa tretji?

V mnogih pripovedkah se srečamo z velikani, ki nagajajo ljudem. Gorjan pa jim je želel poamagati. Poljanci so njegovo pomoč izkoristili za svojo lenobo in nespoštovanje kruha. Pa so dobili svoj nauk …