Is podcast Usnjarski muzej Is podcast
Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

Nataša Ličen

družba kultura zgodovina dediščina izročilo

11. 10. 2022
Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

Nataša Ličen

VEČ ...|11. 10. 2022
Usnjarski muzej

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju so v prvem tednu oktobra pripravili srečanje in posvet usnjarjev, na katerem so sodelovali upokojeni in še vedno aktivni usnjarji. Predstavili so svoje poglede na preteklost in tudi prihodnost usnjarske panoge, ki je bila nekdaj ena najbolj razširjenih in najmočnejših gospodarskih dejavnosti v Šoštanju. V sklopu dogodka so predstavili tudi novo publikacijo Usnjarske zgodbe, ki jo je pripravil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan. Dogodek jebil del programa Dnevov evropske kulturne dediščine 2022 z naslovom (Vz)trajnostna dediščina. Pogovarjali smo se s mag. Ono Čepaityte Gams, kustosinjo, pedagoginjo Muzeja Velenje

Nataša Ličen

družbakulturazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

kultura dediščina izročilo duhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Nataša Ličen

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 1. 2023
Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

duhovnost kultura dedičina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

VEČ ...|17. 1. 2023
Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Nataša Ličen

duhovnost kultura dedičina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 1. 2023
Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

kultura dediščina duhovnost izročilo

Zakladi naše dediščine

Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

VEČ ...|3. 1. 2023
Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Nataša Ličen

kultura dediščina duhovnost izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

dediščina kultura zgodovina tehnologija

Zakladi naše dediščine

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

Nataša Ličen

dediščina kultura zgodovina tehnologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 12. 2022
Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

kultura duhovnost dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

VEČ ...|20. 12. 2022
Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Nataša Ličen

kultura duhovnost dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 12. 2022
Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

kultura dediščina pogovor

Zakladi naše dediščine

Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

VEČ ...|13. 12. 2022
Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Nataša Ličen

kultura dediščina pogovor

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 1. 2023
Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičMuzej osamosvojitvesvetovni dan holokavsta

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|31. 1. 2023
Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružbaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2023
P. Branko Cestnik o romanu Pogovori z njo

P. Branko Cestnik o romanu Pogovori z njo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBranko CestnikPogovori z njo

Spominjamo se

VEČ ...|31. 1. 2023
Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 1. 2023
KGZS o C0: Ne spoštuje se lastnina in ne spoštuje se veljavna zakonodaja

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

KGZS o C0: Ne spoštuje se lastnina in ne spoštuje se veljavna zakonodaja

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

Robert Božič

kmetijstvovodakanalizacijalastnina