Is podcast
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

VEČ ...|14. 6. 2022
Boža Košak, modna oblikovalka

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 9. 2022
Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

VEČ ...|27. 9. 2022
Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

Matjaž Merljak

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 9. 2022
Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

VEČ ...|20. 9. 2022
Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 9. 2022
Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

VEČ ...|13. 9. 2022
Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 8. 2022
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

VEČ ...|30. 8. 2022
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 8. 2022
Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

VEČ ...|23. 8. 2022
Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

kultura glasba

Zakladi naše dediščine

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Nataša Ličen

kultura glasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|27. 9. 2022
Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič

komentar

Naš gost

VEČ ...|24. 9. 2022
Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Slavi Košir

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|24. 9. 2022
Spoštovanje, veličina, ponižnost

V oddaji Za življenje je z nami duhovnik Martin Golob o Devici Mariji, spoštovanje, veličini, ponižnosti. Vabljeni k poslušanju.

Spoštovanje, veličina, ponižnost

V oddaji Za življenje je z nami duhovnik Martin Golob o Devici Mariji, spoštovanje, veličini, ponižnosti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaIda Smerdelpričevanje2. sv. vojna

Sol in luč

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|1. 10. 2022
Spominjamo se dne 1. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 10. 2022
Z otroki o branju in akcija Mavrice

Naša otroška oddaja je tokrat odšla na obisk med mlade bralce. V knjižnici Osnevne šole Alojzija Šuštarja so razmišljali o najljubših knjigah, tekmovanju med knjigo in telefonom, o stripih in pravljicah. V oddaji jepokroviteljica Založba Družina izpeljala tudi akcijo zbiranja novih naročnikov na revijo Mavrica. Pisane vsebine in poučne zgodbe v posebni akciji. 

Z otroki o branju in akcija Mavrice

Naša otroška oddaja je tokrat odšla na obisk med mlade bralce. V knjižnici Osnevne šole Alojzija Šuštarja so razmišljali o najljubših knjigah, tekmovanju med knjigo in telefonom, o stripih in pravljicah. V oddaji jepokroviteljica Založba Družina izpeljala tudi akcijo zbiranja novih naročnikov na revijo Mavrica. Pisane vsebine in poučne zgodbe v posebni akciji. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost Šosnovna šola alojzija šuštarjamavricabranje otrok

Iz naših krajev

VEČ ...|1. 10. 2022
Murska Sobota, Libeliče, Metlika, Slovenske Konjice

Poročali smo o pomanjkanju delovne sile v Pomurju, novi razstavi Belokranjskega muzeja, 100. obletnici priključitve vasi Libeliče matični domovini in zaključeni obnovi cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji.

Murska Sobota, Libeliče, Metlika, Slovenske Konjice

Poročali smo o pomanjkanju delovne sile v Pomurju, novi razstavi Belokranjskega muzeja, 100. obletnici priključitve vasi Libeliče matični domovini in zaključeni obnovi cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|1. 10. 2022
Močnejši od smrti

Vero so mnogi mladi ljudje izgubili. Preko nesrečne praznine morajo ponovno odkriti v človeku iskrico, tistega Duha, ki zbuja življenje in ki je močnejši od smrti.

Močnejši od smrti

Vero so mnogi mladi ljudje izgubili. Preko nesrečne praznine morajo ponovno odkriti v človeku iskrico, tistega Duha, ki zbuja življenje in ki je močnejši od smrti.

Mateja Subotičanec

duhovnost