Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Nataša Ličen

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinaduhovnostmladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

VEČ ...|10. 2. 2026
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

VEČ ...|3. 2. 2026
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

VEČ ...|27. 1. 2026
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

VEČ ...|13. 1. 2026
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

VEČ ...|6. 1. 2026
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

VEČ ...|30. 12. 2025
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

VEČ ...|23. 12. 2025
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemAlenka PuharMira Miladinović Zalaznik

Duhovna misel

VEČ ... |
Naj se srca ne vznemirjajo

“Mir vam zapuščam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.” Jn 14,27 Jezusova stavka iz Janezovega Evangelija bi morali v teh nemirnih časih ...

Naj se srca ne vznemirjajo

“Mir vam zapuščam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.” Jn 14,27 Jezusova stavka iz Janezovega Evangelija bi morali v teh nemirnih časih ...

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Rutina, navajenost in predvidevanje v odnosu

Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Rutina, navajenost in predvidevanje v odnosu

Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Radio Ognjišče

odnosirutinarastduhovnostvzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Seminar za izseljenske učitelje

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo. 

Seminar za izseljenske učitelje

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ... |
Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjeodnosivzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Blaž Lesnik

naravadoživljajski turizemdružinski turizemotrocipravljiceškrateljcpravljična transverzala

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Seminar za izseljenske učitelje

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo. 

Seminar za izseljenske učitelje

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Jože Bartolj

kulturaMonika Kokalj KočevarMatej Drakslerarheološka izkopavanja Ljubljanski gradSlovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč