Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej. 

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec. 
 

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah. 

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj. 

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon. 

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. 

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta. 

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.  

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame.