Is podcast
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

družba izobraževanje odnosi pogovor dediščina poslovnost zgodovina kultura

31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnostzgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

kultura glasba

Zakladi naše dediščine

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Nataša Ličen

kultura glasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 8. 2022
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

kultura narava kmetijstv dediščina

Zakladi naše dediščine

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

VEČ ...|2. 8. 2022
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

Nataša Ličen

kultura narava kmetijstv dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

kultura dediščina zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 7. 2022
Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

kultura narava dediščina izročilo zgodovina kulinarika

Zakladi naše dediščine

Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

VEČ ...|12. 7. 2022
Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

Zakladi naše dediščine

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentarMarija

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. avgust 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. avgust 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|17. 8. 2022
Sivi prijatelj

Spoznajte kaj sta skupnega sta v življenju sv. Janeza Boska imela kuža in angel varuh. Zanimiva zgodba o Božji previdnosti, pa tudi o falotih.

Sivi prijatelj

Spoznajte kaj sta skupnega sta v življenju sv. Janeza Boska imela kuža in angel varuh. Zanimiva zgodba o Božji previdnosti, pa tudi o falotih.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Svetovalnica

VEČ ...|18. 8. 2022
Koristni napotki za varno hojo v gorah

Planinska poletna sezona se preveša, a izletnikov, planincev in drugih obiskovalcev bo v gorah veliko tudi v prihodnjih tednih, če bo vreme to omogočalo. Slišali ste nekaj koristnih nasvetov, ki vam utegnejo priti zelo prav. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, vabljeni k sodelovanju! 

Koristni napotki za varno hojo v gorah

Planinska poletna sezona se preveša, a izletnikov, planincev in drugih obiskovalcev bo v gorah veliko tudi v prihodnjih tednih, če bo vreme to omogočalo. Slišali ste nekaj koristnih nasvetov, ki vam utegnejo priti zelo prav. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, vabljeni k sodelovanju! 

Blaž Lesnik

svetovanjehribigore

Pogovor o

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjemigracije

Spominjamo se

VEČ ...|19. 8. 2022
Spominjamo se dne 19. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 8. 2022
Sejem Agra je paradni konj sejemskega dogajanja v Gorni Radgoni

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.

Sejem Agra je paradni konj sejemskega dogajanja v Gorni Radgoni

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.

Robert Božič

naravakmetijstvosejemAGRA

Duhovna misel

VEČ ...|19. 8. 2022
Cvetje sreče

Cvetje sreče v svojem srcu moraš saditi sam.

Cvetje sreče

Cvetje sreče v svojem srcu moraš saditi sam.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 8. 2022
Žalostni del dne 19. 8.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 19. 8.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče