Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaDavčaterica

20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaDavčaterica

VEČ ...|31. 3. 2020
Kvas. Kako z njim?
V tednih epidemije je na policah trgovin med prvimi pošel kvas. S tem izzivom so se v preteklosti srečevali že naši predniki. In, kako so se znašli? Pripravili so svojo osnovo za peko krušnih dobrot, o drožeh smo govorili z Natašo Đurič, raziskovalko tradicionalnih oblik priprave domačega kvasa.
Kvas. Kako z njim?
V tednih epidemije je na policah trgovin med prvimi pošel kvas. S tem izzivom so se v preteklosti srečevali že naši predniki. In, kako so se znašli? Pripravili so svojo osnovo za peko krušnih dobrot, o drožeh smo govorili z Natašo Đurič, raziskovalko tradicionalnih oblik priprave domačega kvasa.

Nataša Ličen

svetovanje družba izobraževanje

Kvas. Kako z njim?
V tednih epidemije je na policah trgovin med prvimi pošel kvas. S tem izzivom so se v preteklosti srečevali že naši predniki. In, kako so se znašli? Pripravili so svojo osnovo za peko krušnih dobrot, o drožeh smo govorili z Natašo Đurič, raziskovalko tradicionalnih oblik priprave domačega kvasa.
VEČ ...|31. 3. 2020
Kvas. Kako z njim?
V tednih epidemije je na policah trgovin med prvimi pošel kvas. S tem izzivom so se v preteklosti srečevali že naši predniki. In, kako so se znašli? Pripravili so svojo osnovo za peko krušnih dobrot, o drožeh smo govorili z Natašo Đurič, raziskovalko tradicionalnih oblik priprave domačega kvasa.

Nataša Ličen

svetovanje družba izobraževanje

VEČ ...|24. 3. 2020
Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.
Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

Nataša Ličen

dediščina kulinarika kultura družba

Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.
VEČ ...|24. 3. 2020
Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

Nataša Ličen

dediščina kulinarika kultura družba

VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Nataša Ličen

družba izobraževanje info kultura pogovor zgodovina dediščina

Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.
VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Nataša Ličen

družba izobraževanje info kultura pogovor zgodovina dediščina

VEČ ...|10. 3. 2020
Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.
Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Nataša Ličen

družba izobraževanjedediščina zgodovina kultura

Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.
VEČ ...|10. 3. 2020
Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Nataša Ličen

družba izobraževanjedediščina zgodovina kultura

VEČ ...|3. 3. 2020
Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.
Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Nataša Ličen

družba izobraževanje dediščina zgodovina kultura

Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.
VEČ ...|3. 3. 2020
Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Nataša Ličen

družba izobraževanje dediščina zgodovina kultura

VEČ ...|25. 2. 2020
Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.
Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Nataša Ličen

družba izobraževanje dediščina zgodovina kultura etnologija

Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.
VEČ ...|25. 2. 2020
Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Nataša Ličen

družba izobraževanje dediščina zgodovina kultura etnologija

VEČ ...|18. 2. 2020
Na obisku pri korantu
V tednu pred glavnino pustnega rajanja je bil gost Janez Golc.
Na obisku pri korantu
V tednu pred glavnino pustnega rajanja je bil gost Janez Golc.

Nataša Ličen

kultura

Na obisku pri korantu
V tednu pred glavnino pustnega rajanja je bil gost Janez Golc.
VEČ ...|18. 2. 2020
Na obisku pri korantu
V tednu pred glavnino pustnega rajanja je bil gost Janez Golc.

Nataša Ličen

kultura

VEČ ...|11. 2. 2020
Dediščina družinskih vezi.
Poslušajte simpatičen pogovor z eno od naših zvestejših poslušalk.
Dediščina družinskih vezi.
Poslušajte simpatičen pogovor z eno od naših zvestejših poslušalk.

Nataša Ličen

pogovor

Dediščina družinskih vezi.
Poslušajte simpatičen pogovor z eno od naših zvestejših poslušalk.
VEČ ...|11. 2. 2020
Dediščina družinskih vezi.
Poslušajte simpatičen pogovor z eno od naših zvestejših poslušalk.

Nataša Ličen

pogovor

VEČ ...|4. 2. 2020
Zgodovina lepih manir
Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.
Zgodovina lepih manir
Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.

Nataša Ličen

družba kultura odnosi pogovor spomin dediščina

Zgodovina lepih manir
Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.
VEČ ...|4. 2. 2020
Zgodovina lepih manir
Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.

Nataša Ličen

družba kultura odnosi pogovor spomin dediščina

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina kulinarika zgodovina slovenstvo

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina kulinarika zgodovina slovenstvo

VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina zgodovina slovenstvo osebnosti

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina zgodovina slovenstvo osebnosti

VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina zgodovina slovenstvo osebnosti

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.
VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina zgodovina slovenstvo osebnosti

VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.
Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Nataša Ličen

družba izobraževanje odnosi pogovor dediščina zgodovina kultura

Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.
VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Nataša Ličen

družba izobraževanje odnosi pogovor dediščina zgodovina kultura

VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

družba izobraževanje odnosi pogovor dediščina poslovnost zgodovina kultura

Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.
VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

družba izobraževanje odnosi pogovor dediščina poslovnost zgodovina kultura

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družba izobraževanje kultura pogovor svetovanje vzgoja kulinarika dediščina izročilo

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družba izobraževanje kultura pogovor svetovanje vzgoja kulinarika dediščina izročilo

VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Nataša Ličen

izročilo dediščina družba utrip zgodovina obrtništvo

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.
VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Nataša Ličen

izročilo dediščina družba utrip zgodovina obrtništvo

VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družba izobraževanje kultura pogovor dediščina obrt

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.
VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družba izobraževanje kultura pogovor dediščina obrt

VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba

Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba

VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Nataša Ličen

info dediščina kultura izročilo pogovor spomin izobraževanje

Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.
VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Nataša Ličen

info dediščina kultura izročilo pogovor spomin izobraževanje

VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.
Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Nataša Ličen

kultura zgodovina družba duhovnost

Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.
VEČ ...|19. 11. 2019
Šentvid pri Stični
Na kolesarski romarski poti po dolenjski smo se ustavili tudi v župniji Šentvid pri Stični in tam odkrivali tisočletno zgodovino prafare z župnikom Izidorjem Grošljem.

Nataša Ličen

kultura zgodovina družba duhovnost

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina kulinarika zgodovina slovenstvo

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družba kultura dediščina kulinarika zgodovina slovenstvo

VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Nataša Ličen

zgodovina tradicija spomini

Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Nataša Ličen

zgodovina tradicija spomini

VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilo dediščina družba utrip

Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilo dediščina družba utrip

VEČ ...|8. 10. 2019
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.

Nataša Ličen

kultura spomin

Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.
VEČ ...|8. 10. 2019
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.

Nataša Ličen

kultura spomin

VEČ ...|1. 10. 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.

Nataša Ličen

kultura pogovor

Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
VEČ ...|1. 10. 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.

Nataša Ličen

kultura pogovor

VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja kulinarika duhovnost

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja kulinarika duhovnost

VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost kulinarika obrt

Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost kulinarika obrt

VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem

VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina turizem narava

Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina turizem narava

VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.

Nataša Ličen

narava dediščina pogovor

Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.

Nataša Ličen

narava dediščina pogovor

VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Nataša Ličen

izobraževanje mladi pogovor izročilo kultura

Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Nataša Ličen

izobraževanje mladi pogovor izročilo kultura

VEČ ...|16. 7. 2019
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.

Nataša Ličen

narava družba

Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
VEČ ...|16. 7. 2019
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.

Nataša Ličen

narava družba

VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava

VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Nataša Ličen Marko Zupan Blaž Lesnik

družba izobraževanje pogovor zgodovina

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Nataša Ličen Marko Zupan Blaž Lesnik

družba izobraževanje pogovor zgodovina

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina inovativnost

Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina inovativnost

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina zgodovina

VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina umetnost

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Jože Bartolj

kulturaotrociglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 4. 2020
Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Nataša Ličen

svetovanjedružba

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjemisijonveselje

Bim bam bom

VEČ ...|2. 4. 2020
Bim bam bom dne 2. 4.

Bim bam bom dne 2. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|2. 4. 2020
Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Gregor Čušin

duhovnost