Is podcast Svetovni dan hoje Is podcast
Svetovni dan hoje

Ob svetovnem dnevu hoje ste se lahko sprehodili po tematski poti Gozd je kultura v Sevnici.

Blaž Lesnik

narava šport

13. 10. 2023
Svetovni dan hoje

Ob svetovnem dnevu hoje ste se lahko sprehodili po tematski poti Gozd je kultura v Sevnici.

Blaž Lesnik

VEČ ...|13. 10. 2023
Svetovni dan hoje

Ob svetovnem dnevu hoje ste se lahko sprehodili po tematski poti Gozd je kultura v Sevnici.

Blaž Lesnik

narava šport

Vabilo na pot

VEČ ...|23. 2. 2024
Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

rekreacija narava šport ultrakolesarstvo

Vabilo na pot

Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

VEČ ...|23. 2. 2024
Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

Blaž Lesnik

rekreacija narava šport ultrakolesarstvo

Vabilo na pot

VEČ ...|16. 2. 2024
Zimski na noge in ultra kolesar Stanko Verstovšek

Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar  z Guinnessovim rekordom.

Zimski na noge in ultra kolesar Stanko Verstovšek

Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar  z Guinnessovim rekordom.

narava šport

Vabilo na pot

Zimski na noge in ultra kolesar Stanko Verstovšek

Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar  z Guinnessovim rekordom.

VEČ ...|16. 2. 2024
Zimski na noge in ultra kolesar Stanko Verstovšek

Predstavili smo zimski Na noge! - dobrodelni pohod na sv. Urbana. Z nami pa je bil v novem pogovornem ciklu tudi ultra kolesar Stanko Verstovšek. V uvodnem delu je povedal, kako je iz ribiča s sto kilogrami teže postal kolesar  z Guinnessovim rekordom.

Blaž Lesnik

narava šport

Vabilo na pot

VEČ ...|9. 2. 2024
O hoji

V Vabilu na pot ste tokrat slišali nekaj spodbudnih misli o hoji in njenih učinkih na zdravje in dobro počutje.

O hoji

V Vabilu na pot ste tokrat slišali nekaj spodbudnih misli o hoji in njenih učinkih na zdravje in dobro počutje.

narava šport

Vabilo na pot

O hoji

V Vabilu na pot ste tokrat slišali nekaj spodbudnih misli o hoji in njenih učinkih na zdravje in dobro počutje.

VEČ ...|9. 2. 2024
O hoji

V Vabilu na pot ste tokrat slišali nekaj spodbudnih misli o hoji in njenih učinkih na zdravje in dobro počutje.

Blaž Lesnik

narava šport

Vabilo na pot

VEČ ...|2. 2. 2024
Kako ohranjamo ravnotežje v starosti?

S staranjem se ravnotežje, moč in gibljivost poslabšajo, zato je tudi tveganje za padec večje. Pomembno je, da starostniki redno izvajajo vaje, ki so namenjene izboljšanju omenjenih spretnosti. O tem, kako naj starejši poskrbijo za ohranjanje ravnotežja. je spregovoril prof. dr. Gregor Jurak.

Kako ohranjamo ravnotežje v starosti?

S staranjem se ravnotežje, moč in gibljivost poslabšajo, zato je tudi tveganje za padec večje. Pomembno je, da starostniki redno izvajajo vaje, ki so namenjene izboljšanju omenjenih spretnosti. O tem, kako naj starejši poskrbijo za ohranjanje ravnotežja. je spregovoril prof. dr. Gregor Jurak.

rekreacija šport pohodi gibanje hoja starostniki vaje za ravnotežje

Vabilo na pot

Kako ohranjamo ravnotežje v starosti?

S staranjem se ravnotežje, moč in gibljivost poslabšajo, zato je tudi tveganje za padec večje. Pomembno je, da starostniki redno izvajajo vaje, ki so namenjene izboljšanju omenjenih spretnosti. O tem, kako naj starejši poskrbijo za ohranjanje ravnotežja. je spregovoril prof. dr. Gregor Jurak.

VEČ ...|2. 2. 2024
Kako ohranjamo ravnotežje v starosti?

S staranjem se ravnotežje, moč in gibljivost poslabšajo, zato je tudi tveganje za padec večje. Pomembno je, da starostniki redno izvajajo vaje, ki so namenjene izboljšanju omenjenih spretnosti. O tem, kako naj starejši poskrbijo za ohranjanje ravnotežja. je spregovoril prof. dr. Gregor Jurak.

Blaž Lesnik

rekreacija šport pohodi gibanje hoja starostniki vaje za ravnotežje

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 1. 2024
Koliko rekreacije je dovolj in kakšna naj bo?

V ospredju so bila tokrat vedno aktualna vprašanja za rekreativce: koliko vadbe na dan, na teden, kakšna naj bo ta vadba? Prisluhnite odgovoru strokovnjaka dr. Gregorja Juraka.

Koliko rekreacije je dovolj in kakšna naj bo?

V ospredju so bila tokrat vedno aktualna vprašanja za rekreativce: koliko vadbe na dan, na teden, kakšna naj bo ta vadba? Prisluhnite odgovoru strokovnjaka dr. Gregorja Juraka.

narava šport

Vabilo na pot

Koliko rekreacije je dovolj in kakšna naj bo?

V ospredju so bila tokrat vedno aktualna vprašanja za rekreativce: koliko vadbe na dan, na teden, kakšna naj bo ta vadba? Prisluhnite odgovoru strokovnjaka dr. Gregorja Juraka.

VEČ ...|26. 1. 2024
Koliko rekreacije je dovolj in kakšna naj bo?

V ospredju so bila tokrat vedno aktualna vprašanja za rekreativce: koliko vadbe na dan, na teden, kakšna naj bo ta vadba? Prisluhnite odgovoru strokovnjaka dr. Gregorja Juraka.

Blaž Lesnik

narava šport

Vabilo na pot

VEČ ...|19. 1. 2024
Po E12 in o vlogi spanja za zdrav način življenja

V prvem delu je gozdar Jože Prah najprej povabil na pohod po evropski pešpoti E12 ob morju. V nadaljevanju pa izvemo, kako pomembno je spanje in kakšno vlogo ob rednem gibanju igra pri vzpostavljanju zdravega načina življenja. Z nami je bil dr. Gregor Jurak s fakultete za šport.

Po E12 in o vlogi spanja za zdrav način življenja

V prvem delu je gozdar Jože Prah najprej povabil na pohod po evropski pešpoti E12 ob morju. V nadaljevanju pa izvemo, kako pomembno je spanje in kakšno vlogo ob rednem gibanju igra pri vzpostavljanju zdravega načina življenja. Z nami je bil dr. Gregor Jurak s fakultete za šport.

narava šport

Vabilo na pot

Po E12 in o vlogi spanja za zdrav način življenja

V prvem delu je gozdar Jože Prah najprej povabil na pohod po evropski pešpoti E12 ob morju. V nadaljevanju pa izvemo, kako pomembno je spanje in kakšno vlogo ob rednem gibanju igra pri vzpostavljanju zdravega načina življenja. Z nami je bil dr. Gregor Jurak s fakultete za šport.

VEČ ...|19. 1. 2024
Po E12 in o vlogi spanja za zdrav način življenja

V prvem delu je gozdar Jože Prah najprej povabil na pohod po evropski pešpoti E12 ob morju. V nadaljevanju pa izvemo, kako pomembno je spanje in kakšno vlogo ob rednem gibanju igra pri vzpostavljanju zdravega načina življenja. Z nami je bil dr. Gregor Jurak s fakultete za šport.

Blaž Lesnik

narava šport

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 1. 2024
SLOfit odrasli

V Vabilu na pot smo povabili na tradicionalni pohod po vinskih goricah Grčevja in Trške gore. V drugem delu pa smo predstavili program SLOfit odrasli, ki je nadgradnja uveljavljenega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja v slovenskem šolskem okolju.

SLOfit odrasli

V Vabilu na pot smo povabili na tradicionalni pohod po vinskih goricah Grčevja in Trške gore. V drugem delu pa smo predstavili program SLOfit odrasli, ki je nadgradnja uveljavljenega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja v slovenskem šolskem okolju.

narava šport

Vabilo na pot

SLOfit odrasli

V Vabilu na pot smo povabili na tradicionalni pohod po vinskih goricah Grčevja in Trške gore. V drugem delu pa smo predstavili program SLOfit odrasli, ki je nadgradnja uveljavljenega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja v slovenskem šolskem okolju.

VEČ ...|12. 1. 2024
SLOfit odrasli

V Vabilu na pot smo povabili na tradicionalni pohod po vinskih goricah Grčevja in Trške gore. V drugem delu pa smo predstavili program SLOfit odrasli, ki je nadgradnja uveljavljenega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja v slovenskem šolskem okolju.

Blaž Lesnik

narava šport

Vabilo na pot

VEČ ...|5. 1. 2024
Aplikacija za beleženje gibanja

Najprej smo se pogovarjali o vremenski napovedi za konec tedna - oblačno, megleno, padavine, vključno s sneženjem. Za navdušence športa pa imamo novice o beleženju časa, razdalje in višinskih metrov ter vabilo na urbano tekmovanje.
V drugem delu smo gostili profesorja Gregorja Jurka, ki je predstavil aplikacijo za beleženje gibalne aktivnosti otrok, vključno z vprašalnikom o intenzivnosti dejavnosti in spanju. Predstavili smo tudi aplikacijo SLOfit za odrasle in starostnike.

Aplikacija za beleženje gibanja

Najprej smo se pogovarjali o vremenski napovedi za konec tedna - oblačno, megleno, padavine, vključno s sneženjem. Za navdušence športa pa imamo novice o beleženju časa, razdalje in višinskih metrov ter vabilo na urbano tekmovanje.
V drugem delu smo gostili profesorja Gregorja Jurka, ki je predstavil aplikacijo za beleženje gibalne aktivnosti otrok, vključno z vprašalnikom o intenzivnosti dejavnosti in spanju. Predstavili smo tudi aplikacijo SLOfit za odrasle in starostnike.

narava šport vreme urbano tekmovanje Gregor Jurko otroci spanje slofit odrasli starostniki telesna aktivnost

Vabilo na pot

Aplikacija za beleženje gibanja

Najprej smo se pogovarjali o vremenski napovedi za konec tedna - oblačno, megleno, padavine, vključno s sneženjem. Za navdušence športa pa imamo novice o beleženju časa, razdalje in višinskih metrov ter vabilo na urbano tekmovanje.
V drugem delu smo gostili profesorja Gregorja Jurka, ki je predstavil aplikacijo za beleženje gibalne aktivnosti otrok, vključno z vprašalnikom o intenzivnosti dejavnosti in spanju. Predstavili smo tudi aplikacijo SLOfit za odrasle in starostnike.

VEČ ...|5. 1. 2024
Aplikacija za beleženje gibanja

Najprej smo se pogovarjali o vremenski napovedi za konec tedna - oblačno, megleno, padavine, vključno s sneženjem. Za navdušence športa pa imamo novice o beleženju časa, razdalje in višinskih metrov ter vabilo na urbano tekmovanje.
V drugem delu smo gostili profesorja Gregorja Jurka, ki je predstavil aplikacijo za beleženje gibalne aktivnosti otrok, vključno z vprašalnikom o intenzivnosti dejavnosti in spanju. Predstavili smo tudi aplikacijo SLOfit za odrasle in starostnike.

Blaž Lesnik

narava šport vreme urbano tekmovanje Gregor Jurko otroci spanje slofit odrasli starostniki telesna aktivnost

Vabilo na pot

Petkovo zgodnje popoldne je kot nalašč za kakšno dobro idejo za gibanje, praviloma na svežem zraku. In v (dobri) družbi. V rubriki "za zdrav v zdravem telesu" preletimo rekreativno ponudbo konca tedna, v kateri dajemo prednost pohodom z vsebino. Peš romanja, planinski vzponi ali družinski pohodi.

Blaž Lesnik

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika