Is podcast
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.
O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.
V oddaji ste slišali, o čem so se evropski škofje pogovarjali na nedavnem zasedanju v Beogradu, in kaj bo osrednja tema letošnjega festivala mladih v Medžugorju.
V oddaji ste slišali, o čem so se evropski škofje pogovarjali na nedavnem zasedanju v Beogradu, in kaj bo osrednja tema letošnjega festivala mladih v Medžugorju.
V Harrogatu v Angliji je konec junija potekal Katoliški župnijski vrh 2024, ki se ga je udeležilo več kot 1000 voditeljev iz več kot 200 župnij iz 16 držav, številni duhovniki in škofje. Med njimi so bili tudi udeleženci iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec in iz Celjske škofije. Dogodek, ki ga je organizirala organizacija Divine Renovation, je bil osredotočen na misijonsko prenovo župnij in opolnomočenje laikov za prevzem vodilnih vlog v življenju Cerkve. Nekaj predstavnikov iz Slovenije smo povabili pred mikrofonom, da so nam več povedali o tem pomenljivem srečanju. Z nami so podelili primere iz župnij po različnih državah in spodbude tudi za naše okolje, ki so jih bili deležni. Vabljeni k poslušanju!
V Harrogatu v Angliji je konec junija potekal Katoliški župnijski vrh 2024, ki se ga je udeležilo več kot 1000 voditeljev iz več kot 200 župnij iz 16 držav, številni duhovniki in škofje. Med njimi so bili tudi udeleženci iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec in iz Celjske škofije. Dogodek, ki ga je organizirala organizacija Divine Renovation, je bil osredotočen na misijonsko prenovo župnij in opolnomočenje laikov za prevzem vodilnih vlog v življenju Cerkve. Nekaj predstavnikov iz Slovenije smo povabili pred mikrofonom, da so nam več povedali o tem pomenljivem srečanju. Z nami so podelili primere iz župnij po različnih državah in spodbude tudi za naše okolje, ki so jih bili deležni. Vabljeni k poslušanju!
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Spregovorili smoo poporodni depresiji. V našem studiu se nam je pridružila Tea Terzić s Psihiatrične klinike Ljubljana. Kako prepoznati, da gre za poporodno depresijo, kako ta vpliva na dojenčka, kako jo zdraviti in kakšne so možnosti, da se ponovi? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.