Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.
6. 3. 2020
Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Robert Božič

VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Robert Božič

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

VEČ ... |
Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

svetovanje

Svetovalnica

Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

VEČ ...|12. 12. 2025
Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Maja Morela Čuk

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

svetovanje

Svetovalnica

Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

VEČ ...|11. 12. 2025
Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Radio Ognjišče

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

svetovanjeučenjenapakeuspeh

Svetovalnica

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

VEČ ...|10. 12. 2025
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Blaž Lesnik

svetovanjeučenjenapakeuspeh

Svetovalnica

VEČ ... |
Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

razvoj govorapesmiizštevanke

Svetovalnica

Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

VEČ ...|9. 12. 2025
Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

Radio Ognjišče

razvoj govorapesmiizštevanke

Svetovalnica

VEČ ... |
Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

dogmaMarijino brezmadežno spočetjeizvirni greh

Svetovalnica

Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

VEČ ...|8. 12. 2025
Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

Radio Ognjišče

dogmaMarijino brezmadežno spočetjeizvirni greh

Svetovalnica

VEČ ... |
Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

svetovanje

Svetovalnica

Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

VEČ ...|5. 12. 2025
Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Radio Ognjišče

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

svetovanjeKaritaspsihosocialna pomočpsihična stiskapogovor

Svetovalnica

Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

VEČ ...|4. 12. 2025
Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

Blaž Lesnik

svetovanjeKaritaspsihosocialna pomočpsihična stiskapogovor

Svetovalnica

VEČ ... |
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Poslušate lahko Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Poslušate lahko Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

svetovanjePravne zagateMateja Maček

Svetovalnica

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Poslušate lahko Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

VEČ ...|3. 12. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Poslušate lahko Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Jože Bartolj

svetovanjePravne zagateMateja Maček

Svetovalnica
Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.
Jože Bartolj

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Naš gost

VEČ ... |
Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Matjaž Merljak

spominživljenjekuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ... |
Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosidružinavzgojaduhovnost

Adventna spodbuda

VEČ ... |
To so Božja naključja

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

To so Božja naključja

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Mali žongler

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Ste že slišali kdaj za malega žonglerja, ki je razveseljeval vse ljudi okoli sebe, sam pa je bil v srcu zelo žalosten? Le kaj bi ga lahko osrečilo? Odgovor se skriva v današnji zgodbi.

Mali žongler

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Ste že slišali kdaj za malega žonglerja, ki je razveseljeval vse ljudi okoli sebe, sam pa je bil v srcu zelo žalosten? Le kaj bi ga lahko osrečilo? Odgovor se skriva v današnji zgodbi.

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Blaž Lesnik

romanjepohodništvocaminodan goraTriglav

Mladoskop

VEČ ... |
Elvis Škorc

V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.

Elvis Škorc

V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.

Nataša Ličen

mladidružbakulturapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Matjaž Merljak

družbarojakišport