V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

23. 7. 2024
V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

Nataša Ličen

VEČ ...|23. 7. 2024
V razvoju ni zadnje besede

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Za sožitje

VEČ ... |
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

VEČ ...|25. 11. 2025
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

VEČ ...|23. 9. 2025
Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

VEČ ...|22. 7. 2025
V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

VEČ ...|27. 5. 2025
Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovor

Za sožitje

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

VEČ ...|25. 3. 2025
Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovor

Za sožitje

VEČ ... |
Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

VEČ ...|28. 1. 2025
Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovor

Za sožitje

Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

VEČ ...|26. 11. 2024
Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovor

Za sožitje

VEČ ... |
Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

družbaodnosipogovorduhovnostsvetovanje

Za sožitje

Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

VEČ ...|24. 9. 2024
Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostsvetovanje

Za sožitje
Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nagrajena Arčon in Bandelj

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Nagrajena Arčon in Bandelj

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ... |
Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeastrofotografijanočno nebokometiGeminidi

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ... |
Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Radio Ognjišče

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Hrup veselega decembra ali mir Adventa?

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Hrup veselega decembra ali mir Adventa?

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Tadej Sadar

komentarodnosikomentar

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Čevljarjevi sinovi

Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?

Čevljarjevi sinovi

Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Sestre so mi pomagale

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Sestre so mi pomagale

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Duo Claripiano z zgoščenko ob 30 letnici

V oddaji o kulturi smo gostili izjemen komorni tandem, življenjski in umetniški par, ki že več kot tri desetletja navdušuje domače in tuje občinstvo – klarinetista Dušana Sodjo in pianistko Tatjano Kaučič, znana kot Duo Claripiano. Okroglo 30-letnico delovanja sta zaznamovala tudi z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom. Ob tem smo napovedali tudi prihajajočo oddajo Naš gost v kateri ju bomo gostili v soboto 13. decembra.

Duo Claripiano z zgoščenko ob 30 letnici

V oddaji o kulturi smo gostili izjemen komorni tandem, življenjski in umetniški par, ki že več kot tri desetletja navdušuje domače in tuje občinstvo – klarinetista Dušana Sodjo in pianistko Tatjano Kaučič, znana kot Duo Claripiano. Okroglo 30-letnico delovanja sta zaznamovala tudi z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom. Ob tem smo napovedali tudi prihajajočo oddajo Naš gost v kateri ju bomo gostili v soboto 13. decembra.

Jože Bartolj

kulturaglasbaClaripanoTatjana KaučičDušan Sodja

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 11. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
KULT 316

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

KULT 316

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

Nataša Ličen

izobraževanjeodnosivzgojakulturainovativnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo