V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.
V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.
V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.
Slovencem po svetu in domovini
Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.
Slovencem po svetu in domovini
Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. avgust 2025 ob 05-ih
Pojdite in učite
Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V tokratni oddaji smo se ozrli tudi 60 let nazaj, toliko namreč mineva od ustanovitve Gibanja Pot, tednov duhovnosti, katerih pobudnik je duhovnik Vinko Kobal. O poslanstvu gibanja je spregovoril duhovnik Tomaž Kodrič. V župniji Kokrica pa so postavili zanimivo misijonsko knjigobežnico, ki skrbi za duhovno in kulturno vsebino faranov in krajanov.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.