Is podcast
Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.
Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.
Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom.
V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.
O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.
O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.
Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.
Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Spregovorili smoo poporodni depresiji. V našem studiu se nam je pridružila Tea Terzić s Psihiatrične klinike Ljubljana. Kako prepoznati, da gre za poporodno depresijo, kako ta vpliva na dojenčka, kako jo zdraviti in kakšne so možnosti, da se ponovi? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Marjana Debevec je gostila salezijanca Janeza Potočnika, ki je predstavil misijonarja Andreja Majcna in prizadevanje salezijancev v Sloveniji za izgradnjo sirotišnice v Vietnamu.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
Pohod za življenje je svetovna civilna iniciativa, ki je nastala iz želje, da bi javnost ozaveščala o lepoti in dostojanstvu vsakega človeškega življenja. Letos bodo pohodi potekali v treh mestih, poleg Ljubljane in Maribora tudi v Kopru. Kdaj in kako, pa ste izvedeli v oddaji.
Kako se Župnija bl. Antona Martina Slomška Maribor - Košaki pripravlja na god svojega zavetnika ter 25. obletnico ustanovitve in beatifikacije škofa Slomška, je povedal župnik Igor Novak in povabil k pomoči pri dokončanju gradbenih del za cerkev.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!