Is podcast XX. Vseslovensko srečanje Is podcast
XX. Vseslovensko srečanje

V državnem zboru je letos potekalo že dvajseto vseslovensko srečanje. Tokratni naslov je bil: »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«. Prisluhnite, kaj so povedali vabljeni govorci: Natko Štiglić s Hrvaške [22:25], Julija Cvetkovič iz Avstralije [31:56] in Sandro Quaglia iz Rezije [40:30]. Na začetku oddaje smo predvajali še pozdrave predstavnikov države: podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca [1:15], ministra Mateja Arčona [7:16] in poslanke SDS, Suzane Lep Šimenko [15:09], predsednice Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je srečanje tudi pripravila in organizirala.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

4. 8. 2024
XX. Vseslovensko srečanje

V državnem zboru je letos potekalo že dvajseto vseslovensko srečanje. Tokratni naslov je bil: »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«. Prisluhnite, kaj so povedali vabljeni govorci: Natko Štiglić s Hrvaške [22:25], Julija Cvetkovič iz Avstralije [31:56] in Sandro Quaglia iz Rezije [40:30]. Na začetku oddaje smo predvajali še pozdrave predstavnikov države: podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca [1:15], ministra Mateja Arčona [7:16] in poslanke SDS, Suzane Lep Šimenko [15:09], predsednice Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je srečanje tudi pripravila in organizirala.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|4. 8. 2024
XX. Vseslovensko srečanje

V državnem zboru je letos potekalo že dvajseto vseslovensko srečanje. Tokratni naslov je bil: »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«. Prisluhnite, kaj so povedali vabljeni govorci: Natko Štiglić s Hrvaške [22:25], Julija Cvetkovič iz Avstralije [31:56] in Sandro Quaglia iz Rezije [40:30]. Na začetku oddaje smo predvajali še pozdrave predstavnikov države: podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca [1:15], ministra Mateja Arčona [7:16] in poslanke SDS, Suzane Lep Šimenko [15:09], predsednice Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je srečanje tudi pripravila in organizirala.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 9. 2024
V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

VEČ ...|10. 9. 2024
V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 9. 2024
S kulinariko bodo krepili gospodarske vezi

Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji. 

S kulinariko bodo krepili gospodarske vezi

Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

S kulinariko bodo krepili gospodarske vezi

Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji. 

VEČ ...|9. 9. 2024
S kulinariko bodo krepili gospodarske vezi

Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 9. 2024
Tri Slovenije - ena domovina?

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  

Tri Slovenije - ena domovina?

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Tri Slovenije - ena domovina?

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  

VEČ ...|8. 9. 2024
Tri Slovenije - ena domovina?

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 9. 2024
Bibliobus prihaja tudi v zamejstvo

Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.

Bibliobus prihaja tudi v zamejstvo

Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Bibliobus prihaja tudi v zamejstvo

Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.

VEČ ...|6. 9. 2024
Bibliobus prihaja tudi v zamejstvo

Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 9. 2024
To soboto bo romanje v Midland

V Midland ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera v Kanadi, kjer je cerkev kanadskih mučencev, bodo to soboto, 7. septembra, tradicionalno, že 76-ič romali rojaki iz Kanade. Spomnili se bodo žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki je sledila v Sloveniji. Program pripravlja društvo Tabor. Najprej bo spovedovanje v cerkvi, nato komemoracija pri slovenskem križu, sledil bo križev pot na prostem. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo vodil slovenski duhovnik Andrej Lisec. Sledile bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov. Tako to soboto popoldne ne bo svete maše pri Brezmadežni v Torontu. V Midlandu in dan kasneje, v nedeljo, na praznik malega šmarna, pri maši v slovenskem letovišču pri Torontu bo pel oktet Jurij Dalmatin iz Slovenije.

To soboto bo romanje v Midland

V Midland ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera v Kanadi, kjer je cerkev kanadskih mučencev, bodo to soboto, 7. septembra, tradicionalno, že 76-ič romali rojaki iz Kanade. Spomnili se bodo žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki je sledila v Sloveniji. Program pripravlja društvo Tabor. Najprej bo spovedovanje v cerkvi, nato komemoracija pri slovenskem križu, sledil bo križev pot na prostem. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo vodil slovenski duhovnik Andrej Lisec. Sledile bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov. Tako to soboto popoldne ne bo svete maše pri Brezmadežni v Torontu. V Midlandu in dan kasneje, v nedeljo, na praznik malega šmarna, pri maši v slovenskem letovišču pri Torontu bo pel oktet Jurij Dalmatin iz Slovenije.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

To soboto bo romanje v Midland

V Midland ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera v Kanadi, kjer je cerkev kanadskih mučencev, bodo to soboto, 7. septembra, tradicionalno, že 76-ič romali rojaki iz Kanade. Spomnili se bodo žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki je sledila v Sloveniji. Program pripravlja društvo Tabor. Najprej bo spovedovanje v cerkvi, nato komemoracija pri slovenskem križu, sledil bo križev pot na prostem. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo vodil slovenski duhovnik Andrej Lisec. Sledile bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov. Tako to soboto popoldne ne bo svete maše pri Brezmadežni v Torontu. V Midlandu in dan kasneje, v nedeljo, na praznik malega šmarna, pri maši v slovenskem letovišču pri Torontu bo pel oktet Jurij Dalmatin iz Slovenije.

VEČ ...|4. 9. 2024
To soboto bo romanje v Midland

V Midland ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera v Kanadi, kjer je cerkev kanadskih mučencev, bodo to soboto, 7. septembra, tradicionalno, že 76-ič romali rojaki iz Kanade. Spomnili se bodo žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki je sledila v Sloveniji. Program pripravlja društvo Tabor. Najprej bo spovedovanje v cerkvi, nato komemoracija pri slovenskem križu, sledil bo križev pot na prostem. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo vodil slovenski duhovnik Andrej Lisec. Sledile bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov. Tako to soboto popoldne ne bo svete maše pri Brezmadežni v Torontu. V Midlandu in dan kasneje, v nedeljo, na praznik malega šmarna, pri maši v slovenskem letovišču pri Torontu bo pel oktet Jurij Dalmatin iz Slovenije.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 9. 2024
Svete Višarje, Špeter, Barbana

Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.

Svete Višarje, Špeter, Barbana

Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Svete Višarje, Špeter, Barbana

Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.

VEČ ...|3. 9. 2024
Svete Višarje, Špeter, Barbana

Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2024
Sklenila se je 59. Draga

Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.

Sklenila se je 59. Draga

Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Sklenila se je 59. Draga

Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.

VEČ ...|2. 9. 2024
Sklenila se je 59. Draga

Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 9. 2024
O možnosti predstavite kmetij na sejmu Narava - zdravje, ter o grožnji, ki jo sporazum MERCOSUR pomeni za kmetijstvo

Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.

O možnosti predstavite kmetij na sejmu Narava - zdravje, ter o grožnji, ki jo sporazum MERCOSUR pomeni za kmetijstvo

Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Duhovna misel

VEČ ...|10. 9. 2024
Robidnice

Luka je šel nabirat robidnice. Bile so različnih ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Robidnice

Luka je šel nabirat robidnice. Bile so različnih ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 9. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. september 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. september 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeOd Marije k MarijinaravaljudjeKoroškaSavinjska dolinaCeljska kotlina

Moja zgodba

VEČ ...|8. 9. 2024
Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

Jože Bartolj

spominpolitikaMirko KunčičMarjanca LešerRoman Gašperin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 9. 2024
V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

V Murski Soboti na ogled predmeti in listine Prekmurcev iz Bethlehema

V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino.  V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?

Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?

Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosiotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura