Is podcast Miklavž in Brezmadežna Is podcast
Miklavž in Brezmadežna

Miklavž obiskuje tudi naše rojake po svetu. V Clevelandu se je z učenci slovenske šole pri Svetem Vidu srečal že to nedeljo popoldne v farni dvorani, z učenci šole Marije Vnebovzete pa bo srečanje v nedeljo v župnijski dvorani. Tudi v Lemontu pri Chicagu bo obisk Miklavža v nedeljo po sveti maši ob enajstih in po priložnostnem kosilu v domu. Rojaki v ZDA se pripravljajo tudi na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je v njihovi državi zapovedan, saj je Brezmadežna zavetnice Amerike. V Lemontu ga bodo praznovali s sveto mašo ob 11. uri. Pri Mariji Vnebovezti v Clevelandu bo v četrtek vigilija - pred njo bo štiri ure izpostavljeno Najsvetejše, na praznik pa bo zjutraj slovenska maša, zvečer pa angleška. Pri Svetem Vidu bo sveta maša le zvečer. Marijin praznik spominja na njeno posebno vlogo v zgodovini odrešenja, zato je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Bog je Marijo izbral za mater svojega edinorojenega sina Jezusa, še preden je bila spočeta v telesu svoje matere svete Ane. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

5. 12. 2023
Miklavž in Brezmadežna

Miklavž obiskuje tudi naše rojake po svetu. V Clevelandu se je z učenci slovenske šole pri Svetem Vidu srečal že to nedeljo popoldne v farni dvorani, z učenci šole Marije Vnebovzete pa bo srečanje v nedeljo v župnijski dvorani. Tudi v Lemontu pri Chicagu bo obisk Miklavža v nedeljo po sveti maši ob enajstih in po priložnostnem kosilu v domu. Rojaki v ZDA se pripravljajo tudi na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je v njihovi državi zapovedan, saj je Brezmadežna zavetnice Amerike. V Lemontu ga bodo praznovali s sveto mašo ob 11. uri. Pri Mariji Vnebovezti v Clevelandu bo v četrtek vigilija - pred njo bo štiri ure izpostavljeno Najsvetejše, na praznik pa bo zjutraj slovenska maša, zvečer pa angleška. Pri Svetem Vidu bo sveta maša le zvečer. Marijin praznik spominja na njeno posebno vlogo v zgodovini odrešenja, zato je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Bog je Marijo izbral za mater svojega edinorojenega sina Jezusa, še preden je bila spočeta v telesu svoje matere svete Ane. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|5. 12. 2023
Miklavž in Brezmadežna

Miklavž obiskuje tudi naše rojake po svetu. V Clevelandu se je z učenci slovenske šole pri Svetem Vidu srečal že to nedeljo popoldne v farni dvorani, z učenci šole Marije Vnebovzete pa bo srečanje v nedeljo v župnijski dvorani. Tudi v Lemontu pri Chicagu bo obisk Miklavža v nedeljo po sveti maši ob enajstih in po priložnostnem kosilu v domu. Rojaki v ZDA se pripravljajo tudi na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je v njihovi državi zapovedan, saj je Brezmadežna zavetnice Amerike. V Lemontu ga bodo praznovali s sveto mašo ob 11. uri. Pri Mariji Vnebovezti v Clevelandu bo v četrtek vigilija - pred njo bo štiri ure izpostavljeno Najsvetejše, na praznik pa bo zjutraj slovenska maša, zvečer pa angleška. Pri Svetem Vidu bo sveta maša le zvečer. Marijin praznik spominja na njeno posebno vlogo v zgodovini odrešenja, zato je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Bog je Marijo izbral za mater svojega edinorojenega sina Jezusa, še preden je bila spočeta v telesu svoje matere svete Ane. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 2. 2024
Nova slovenska radijska oddaja v Avstraliji

V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja. Pred desetimi meseci je bila v etru zadnja oddaja v slovenskem jeziku na nacionalnem radiu SBS, kmalu nato so moči združili predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyju in minulo soboto se je prvič oglasil enourni »Glas avstralskih Slovencev«. Ta sicer oddaja na lokalni postaji, ki pa pokriva območja, kjer živi največ Slovencev v Sydneyju ter omogoča poslušanje tudi preko spleta. Urednica je Tania Smrdel, ki je veliko izkušenj dobila s pripravljanjem slovenske oddaje na SBS. Veselje ob novi slovenski radijski oddaji v Avstraliji so izrazili tudi na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer navajajo še, da naj bi se kmalu nova slovenska radijska oddaja zaslišala tudi v Melbournu.

Nova slovenska radijska oddaja v Avstraliji

V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja. Pred desetimi meseci je bila v etru zadnja oddaja v slovenskem jeziku na nacionalnem radiu SBS, kmalu nato so moči združili predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyju in minulo soboto se je prvič oglasil enourni »Glas avstralskih Slovencev«. Ta sicer oddaja na lokalni postaji, ki pa pokriva območja, kjer živi največ Slovencev v Sydneyju ter omogoča poslušanje tudi preko spleta. Urednica je Tania Smrdel, ki je veliko izkušenj dobila s pripravljanjem slovenske oddaje na SBS. Veselje ob novi slovenski radijski oddaji v Avstraliji so izrazili tudi na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer navajajo še, da naj bi se kmalu nova slovenska radijska oddaja zaslišala tudi v Melbournu.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nova slovenska radijska oddaja v Avstraliji

V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja. Pred desetimi meseci je bila v etru zadnja oddaja v slovenskem jeziku na nacionalnem radiu SBS, kmalu nato so moči združili predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyju in minulo soboto se je prvič oglasil enourni »Glas avstralskih Slovencev«. Ta sicer oddaja na lokalni postaji, ki pa pokriva območja, kjer živi največ Slovencev v Sydneyju ter omogoča poslušanje tudi preko spleta. Urednica je Tania Smrdel, ki je veliko izkušenj dobila s pripravljanjem slovenske oddaje na SBS. Veselje ob novi slovenski radijski oddaji v Avstraliji so izrazili tudi na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer navajajo še, da naj bi se kmalu nova slovenska radijska oddaja zaslišala tudi v Melbournu.

VEČ ...|29. 2. 2024
Nova slovenska radijska oddaja v Avstraliji

V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja. Pred desetimi meseci je bila v etru zadnja oddaja v slovenskem jeziku na nacionalnem radiu SBS, kmalu nato so moči združili predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyju in minulo soboto se je prvič oglasil enourni »Glas avstralskih Slovencev«. Ta sicer oddaja na lokalni postaji, ki pa pokriva območja, kjer živi največ Slovencev v Sydneyju ter omogoča poslušanje tudi preko spleta. Urednica je Tania Smrdel, ki je veliko izkušenj dobila s pripravljanjem slovenske oddaje na SBS. Veselje ob novi slovenski radijski oddaji v Avstraliji so izrazili tudi na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer navajajo še, da naj bi se kmalu nova slovenska radijska oddaja zaslišala tudi v Melbournu.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 2. 2024
Novice iz Clevelanda

V Clevelandu, v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, je bila v ponedeljek sveta maša collinwoodskih župnij, sledilo je prijateljsko druženje. Danes od 17h do 20h po krajevnem času pa bo v vseh cerkvah v clevelandski škofiji priložnost za zakrament spovedi v pripravi na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti je vsak četrtek popoldne možnost molitve pred Najsvetejšim v tišini, ob petkih in nedeljah pa je križev pot. To nedeljo bo dobrodelno kosilo misijonske znamkarske akcije, ves izkupiček bo namenjen slovenskim misijonarjem po svetu. Velik odziv pa je tudi na petkove postne ribje večerje v župnijski dvorani. Pri Svetem Vidu v Clevelandu pa bo ta konec tedna možno prejeti zakrament bolniškega maziljenja.

Novice iz Clevelanda

V Clevelandu, v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, je bila v ponedeljek sveta maša collinwoodskih župnij, sledilo je prijateljsko druženje. Danes od 17h do 20h po krajevnem času pa bo v vseh cerkvah v clevelandski škofiji priložnost za zakrament spovedi v pripravi na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti je vsak četrtek popoldne možnost molitve pred Najsvetejšim v tišini, ob petkih in nedeljah pa je križev pot. To nedeljo bo dobrodelno kosilo misijonske znamkarske akcije, ves izkupiček bo namenjen slovenskim misijonarjem po svetu. Velik odziv pa je tudi na petkove postne ribje večerje v župnijski dvorani. Pri Svetem Vidu v Clevelandu pa bo ta konec tedna možno prejeti zakrament bolniškega maziljenja.

družba rojaki cerkev post

Slovencem po svetu in domovini

Novice iz Clevelanda

V Clevelandu, v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, je bila v ponedeljek sveta maša collinwoodskih župnij, sledilo je prijateljsko druženje. Danes od 17h do 20h po krajevnem času pa bo v vseh cerkvah v clevelandski škofiji priložnost za zakrament spovedi v pripravi na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti je vsak četrtek popoldne možnost molitve pred Najsvetejšim v tišini, ob petkih in nedeljah pa je križev pot. To nedeljo bo dobrodelno kosilo misijonske znamkarske akcije, ves izkupiček bo namenjen slovenskim misijonarjem po svetu. Velik odziv pa je tudi na petkove postne ribje večerje v župnijski dvorani. Pri Svetem Vidu v Clevelandu pa bo ta konec tedna možno prejeti zakrament bolniškega maziljenja.

VEČ ...|28. 2. 2024
Novice iz Clevelanda

V Clevelandu, v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, je bila v ponedeljek sveta maša collinwoodskih župnij, sledilo je prijateljsko druženje. Danes od 17h do 20h po krajevnem času pa bo v vseh cerkvah v clevelandski škofiji priložnost za zakrament spovedi v pripravi na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti je vsak četrtek popoldne možnost molitve pred Najsvetejšim v tišini, ob petkih in nedeljah pa je križev pot. To nedeljo bo dobrodelno kosilo misijonske znamkarske akcije, ves izkupiček bo namenjen slovenskim misijonarjem po svetu. Velik odziv pa je tudi na petkove postne ribje večerje v župnijski dvorani. Pri Svetem Vidu v Clevelandu pa bo ta konec tedna možno prejeti zakrament bolniškega maziljenja.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev post

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 2. 2024
Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

VEČ ...|25. 2. 2024
Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Duhovna misel

VEČ ...|1. 3. 2024
Zgodba za dušo: Spreobrnjenje se začne pri enem človeku

Telemach je bil puščavnik, a je začutil ...

Zgodba za dušo: Spreobrnjenje se začne pri enem človeku

Telemach je bil puščavnik, a je začutil ...

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|1. 3. 2024
Prenova kopalnic

V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.

Prenova kopalnic

V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.

Tanja Dominko

svetovanje

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Ritem srca

VEČ ...|1. 3. 2024
Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgibanjeŠpanijaSDM 2013

Petkov večer

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Marjan Bunič

glasbapogovorspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij