V Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini je to nedeljo potekala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. Vzdušje je bilo lepo, saj je potekala po štirih letih prekinitve zaradi pandemije. V do zadnjega kotička polni dvorani so nastopili Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, zbor Oktakord iz Celovca, Skupina Akzent iz Pečnice, Vokalna skupina Drežnica, Mešani pevski zbor s Planin iz Bovca in Mešani pevski zbor Cominum iz Komna. Dogodek je v slovenščini in italijanščini moderirala mlada Žabničanka Mojca Gerdol. Letošnje izvedbe se je udeležilo tudi lepo število domačinov. Med prisotnimi je bila tudi Anna Micelli, županja Občine Rezije in odbornica za kulturo Skupnosti gorskega območja za Železno in Kanalsko dolino. V kratkem dvojezičnem nagovoru je prisotne opozorila na pomen takšnih dogodkov, ki vrednotijo kulturo in pri katerih se lahko ljudje zberejo in družijo. Revija Koroška in Primorska pojeta se je do zdaj odvijala na Trbižu, letošnja izvedba v Naborjetu je nekako predstavljala izziv, ki je očitno bil uspešen. Letos je prireditev organiziralo Združenje don Mario Cernet v partnerstvu s Slovenskim kulturnim središčem Planika in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, še piše petnajstdnevnik Dom
V Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini je to nedeljo potekala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. Vzdušje je bilo lepo, saj je potekala po štirih letih prekinitve zaradi pandemije. V do zadnjega kotička polni dvorani so nastopili Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, zbor Oktakord iz Celovca, Skupina Akzent iz Pečnice, Vokalna skupina Drežnica, Mešani pevski zbor s Planin iz Bovca in Mešani pevski zbor Cominum iz Komna. Dogodek je v slovenščini in italijanščini moderirala mlada Žabničanka Mojca Gerdol. Letošnje izvedbe se je udeležilo tudi lepo število domačinov. Med prisotnimi je bila tudi Anna Micelli, županja Občine Rezije in odbornica za kulturo Skupnosti gorskega območja za Železno in Kanalsko dolino. V kratkem dvojezičnem nagovoru je prisotne opozorila na pomen takšnih dogodkov, ki vrednotijo kulturo in pri katerih se lahko ljudje zberejo in družijo. Revija Koroška in Primorska pojeta se je do zdaj odvijala na Trbižu, letošnja izvedba v Naborjetu je nekako predstavljala izziv, ki je očitno bil uspešen. Letos je prireditev organiziralo Združenje don Mario Cernet v partnerstvu s Slovenskim kulturnim središčem Planika in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, še piše petnajstdnevnik Dom
V Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini je to nedeljo potekala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. Vzdušje je bilo lepo, saj je potekala po štirih letih prekinitve zaradi pandemije. V do zadnjega kotička polni dvorani so nastopili Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, zbor Oktakord iz Celovca, Skupina Akzent iz Pečnice, Vokalna skupina Drežnica, Mešani pevski zbor s Planin iz Bovca in Mešani pevski zbor Cominum iz Komna. Dogodek je v slovenščini in italijanščini moderirala mlada Žabničanka Mojca Gerdol. Letošnje izvedbe se je udeležilo tudi lepo število domačinov. Med prisotnimi je bila tudi Anna Micelli, županja Občine Rezije in odbornica za kulturo Skupnosti gorskega območja za Železno in Kanalsko dolino. V kratkem dvojezičnem nagovoru je prisotne opozorila na pomen takšnih dogodkov, ki vrednotijo kulturo in pri katerih se lahko ljudje zberejo in družijo. Revija Koroška in Primorska pojeta se je do zdaj odvijala na Trbižu, letošnja izvedba v Naborjetu je nekako predstavljala izziv, ki je očitno bil uspešen. Letos je prireditev organiziralo Združenje don Mario Cernet v partnerstvu s Slovenskim kulturnim središčem Planika in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, še piše petnajstdnevnik Dom
Slovencem po svetu in domovini
V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.
Slovencem po svetu in domovini
V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.
Slovencem po svetu in domovini
Okoli 140 gledaliških igralcev in lutkarjev ter njihovih mentorjev se je letos mudilo v Ankaranu na Gledališki in lutkovni delavnici Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Potekala je že petdesetič, že vrsto let jo spremlja tudi Breda Varl, ki je zelo vpeta v lutkarstvo na Koroškem. V tistih daljnih 70-ih letih, ko je takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier začel nagovarjat starše, nekateri temu niso bili naklonjeni. Pevski zbor je bil še sprejemljiv, za marsikoga pa kaj drugega pa skoraj več ne. A veste, poklic v umetnosti pred 50 leti ni bil socialno oz. preživetveno sprejemljiv. Gledališka delavnica nudi kreativnost na številnih področjih. Takega programa, kot se je začel pred 50 leti, jaz Sloveniji ne vidim. So delavnice, dogaja se marsikaj, ampak tukaj je kompleksno.
Slovencem po svetu in domovini
Okoli 140 gledaliških igralcev in lutkarjev ter njihovih mentorjev se je letos mudilo v Ankaranu na Gledališki in lutkovni delavnici Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Potekala je že petdesetič, že vrsto let jo spremlja tudi Breda Varl, ki je zelo vpeta v lutkarstvo na Koroškem. V tistih daljnih 70-ih letih, ko je takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier začel nagovarjat starše, nekateri temu niso bili naklonjeni. Pevski zbor je bil še sprejemljiv, za marsikoga pa kaj drugega pa skoraj več ne. A veste, poklic v umetnosti pred 50 leti ni bil socialno oz. preživetveno sprejemljiv. Gledališka delavnica nudi kreativnost na številnih področjih. Takega programa, kot se je začel pred 50 leti, jaz Sloveniji ne vidim. So delavnice, dogaja se marsikaj, ampak tukaj je kompleksno.
Slovencem po svetu in domovini
Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.
Slovencem po svetu in domovini
Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.
Slovencem po svetu in domovini
Združenje Evgen Blankin bo tudi letos v Vidmu pripravilo tečaje in pouk slovenščine za otroke in odrasle. Ta petek bo v okviru tradicionalne prireditve Friuli Doc za vse osnovnošolske otroke v mestni knjižnici potekala dvojezična kreativna delavnica Nagajive skrivnosti skrite med vejami pod vodstvom beneške umetnice Luise Tomasetig. V soboto bo združenje na povabilo mestne uprave predstavilo svoje dejavnosti na stojnici v ulici Mercatovecchio, ki bo na voljo organizacijam, ki se v pokrajini ukvarjajo s kulturo in domačimi jeziki. Od sredine meseca bodo otroci imeli možnost obiskovanja tečaja jezika in dejavnosti v slovenščini v dveh starostnih skupinah pod vodstvom vzgojiteljice in učiteljice iz Slovenije. Oba tečaja bosta brezplačno potekala vse šolsko leto ob ponedeljkih popoldan v prostorih župnije svetega Kvirina v Vidmu. Konec septembra bosta stekla tudi tečaja slovenskega jezika in kulture za odrasle, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj. Združenje Blankin organizira tudi različne dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju kulture in življenja v Sloveniji, še piše petnajstdnevnik Dom.
Slovencem po svetu in domovini
Združenje Evgen Blankin bo tudi letos v Vidmu pripravilo tečaje in pouk slovenščine za otroke in odrasle. Ta petek bo v okviru tradicionalne prireditve Friuli Doc za vse osnovnošolske otroke v mestni knjižnici potekala dvojezična kreativna delavnica Nagajive skrivnosti skrite med vejami pod vodstvom beneške umetnice Luise Tomasetig. V soboto bo združenje na povabilo mestne uprave predstavilo svoje dejavnosti na stojnici v ulici Mercatovecchio, ki bo na voljo organizacijam, ki se v pokrajini ukvarjajo s kulturo in domačimi jeziki. Od sredine meseca bodo otroci imeli možnost obiskovanja tečaja jezika in dejavnosti v slovenščini v dveh starostnih skupinah pod vodstvom vzgojiteljice in učiteljice iz Slovenije. Oba tečaja bosta brezplačno potekala vse šolsko leto ob ponedeljkih popoldan v prostorih župnije svetega Kvirina v Vidmu. Konec septembra bosta stekla tudi tečaja slovenskega jezika in kulture za odrasle, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj. Združenje Blankin organizira tudi različne dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju kulture in življenja v Sloveniji, še piše petnajstdnevnik Dom.
Slovencem po svetu in domovini
Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
Slovencem po svetu in domovini
Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Naši sogovorniki so bili: Micka Opetnik, Breda Varl, Katarina Hartmann in Martin Vrtačnik. V oddajo smo vključili še nekaj drugih novic, tudi napoved 60. Študijskih dni Draga.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Naši sogovorniki so bili: Micka Opetnik, Breda Varl, Katarina Hartmann in Martin Vrtačnik. V oddajo smo vključili še nekaj drugih novic, tudi napoved 60. Študijskih dni Draga.
Slovencem po svetu in domovini
Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine
Slovencem po svetu in domovini
Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine
Slovencem po svetu in domovini
V Kulturnem domu v Gorici se je včeraj začel 60. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru. Poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025. Osrednja tema je Jezik in dobrobit oz. poti do učenja in dobrega počutja. Jubilejnega seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v nagovoru poudarila izjemno vlogo učiteljev: Ne učite samo otrok in mladih, ne učite samo Slovencev, temveč učite in vzgajate Evropejce. Prenašate vrednote sodelovanja, sožitja, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva – ne tako, da pridigate, ampak tako, da te vrednote vsak dan dejavno živite. Seminar, ki bo potekal do 12. septembra, organizirajo Zavod RS za šolstvo, Urad za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Furlanija-Julijska krajina in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Slovencem po svetu in domovini
V Kulturnem domu v Gorici se je včeraj začel 60. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru. Poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025. Osrednja tema je Jezik in dobrobit oz. poti do učenja in dobrega počutja. Jubilejnega seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v nagovoru poudarila izjemno vlogo učiteljev: Ne učite samo otrok in mladih, ne učite samo Slovencev, temveč učite in vzgajate Evropejce. Prenašate vrednote sodelovanja, sožitja, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva – ne tako, da pridigate, ampak tako, da te vrednote vsak dan dejavno živite. Seminar, ki bo potekal do 12. septembra, organizirajo Zavod RS za šolstvo, Urad za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Furlanija-Julijska krajina in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Pogovor o
Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.
Doživetja narave
V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!
Za življenje
Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.
Naš pogled
Res je, »ko živali umirajo, za nikogar ni enostavno.« Zavržno pa je, če se tudi tako žalostni trenutek za slovensko živinorejo zlorablja za politične igrice enih proti drugim, na plečih rejcev.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.