Is podcast Koroška poje 2023 - reportaža Is podcast
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

19. 3. 2023
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|19. 3. 2023
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2024
Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

VEČ ...|15. 4. 2024
Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2024
Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

VEČ ...|14. 4. 2024
Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 4. 2024
50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

VEČ ...|11. 4. 2024
50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2024
Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

VEČ ...|8. 4. 2024
Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 4. 2024
Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

družba kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

VEČ ...|7. 4. 2024
Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družba kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|16. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 4. 2024
Turistična kmetija - kako začeti?

V tokratni oddaji smo spregovorili o turizmu kot dopolnilni dejavnosti slovenskih kmetij. Kaj je potrebno, da začnemo to dejavnost, kakšna je podpora države in kako nam pomaga združenje slovenskih kmetij? V našem studiu je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka združenja.

Turistična kmetija - kako začeti?

V tokratni oddaji smo spregovorili o turizmu kot dopolnilni dejavnosti slovenskih kmetij. Kaj je potrebno, da začnemo to dejavnost, kakšna je podpora države in kako nam pomaga združenje slovenskih kmetij? V našem studiu je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka združenja.

Tanja Dominko

svetovanje

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2024
Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostStane KregarAndrej Dobleharabstraktni Stane KregarGalerija prešernovih nagrajencev

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ...|16. 4. 2024
Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 4. 2024
Stanislav Glažar - dolgoletni jamski vodnik

Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

Stanislav Glažar - dolgoletni jamski vodnik

Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo