Is podcast Prvi kristjani v Korintu Is podcast
Prvi kristjani v Korintu

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

Silvestra Sadar

duhovnost vzgoja spomin

3. 9. 2022
Prvi kristjani v Korintu

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

Silvestra Sadar

VEČ ...|3. 9. 2022
Prvi kristjani v Korintu

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgojaspomin

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 2. 2024
Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

duhovnost vzgoja Svetovni dan bolnikov romanje v Lurd zdravstvena šola

Radijska kateheza

Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

VEČ ...|17. 2. 2024
Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja Svetovni dan bolnikov romanje v Lurd zdravstvena šola

Radijska kateheza

VEČ ...|10. 2. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

duhovnost spomin

Radijska kateheza

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

VEČ ...|10. 2. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 1. 2024
Bolniško maziljenje osebo ozdravi, okrepi in umiri

Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

Bolniško maziljenje osebo ozdravi, okrepi in umiri

Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Bolniško maziljenje osebo ozdravi, okrepi in umiri

Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

VEČ ...|20. 1. 2024
Bolniško maziljenje osebo ozdravi, okrepi in umiri

Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|13. 1. 2024
Naši očetje v veri

Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

Naši očetje v veri

Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

duhovnost spomin

Radijska kateheza

Naši očetje v veri

Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

VEČ ...|13. 1. 2024
Naši očetje v veri

Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 12. 2023
Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

duhovnost vzgoja tišina in molk Peter Opeka pričakovanje

Radijska kateheza

Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

VEČ ...|16. 12. 2023
Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja tišina in molk Peter Opeka pričakovanje

Radijska kateheza

VEČ ...|9. 12. 2023
Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri.

Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri.

VEČ ...|9. 12. 2023
Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri.

Radio Ognjišče

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 11. 2023
Našim dragim že danes povejmo, da jih imamo radi

November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko. 

Našim dragim že danes povejmo, da jih imamo radi

November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko. 

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Našim dragim že danes povejmo, da jih imamo radi

November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko. 

VEČ ...|18. 11. 2023
Našim dragim že danes povejmo, da jih imamo radi

November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko. 

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|11. 11. 2023
Viktorin Ptujski razlaga Janezova pisma sedmim cerkvam

Viktorin Ptujski razlaga Janezova pisma sedmim cerkvam

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Viktorin Ptujski razlaga Janezova pisma sedmim cerkvam
VEČ ...|11. 11. 2023
Viktorin Ptujski razlaga Janezova pisma sedmim cerkvam

Radio Ognjišče

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturafilmDavid SipošMagdalena Gornikfilm Okronana

Spominjamo se

VEČ ...|26. 2. 2024
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 2. 2024
Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

s. Meta Potočnik

svetovni molitveni danPalestinakristjanke

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2024
Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekarierapoklic